Zakonodajna cokla pri energijski sanaciji stavb

V Sloveniji je 81 odstotkov stanovanjskega sklada potrebnega temeljite energijske sanacije. Obnoviti oziroma toplotno izolirati bi bilo treba od 13 do 14 milijonov kvadratnih metrov fasad, za kar bi bilo potrebnih najmanj 600 milijonov evrov. Obnova enostanovanjskih hiš poteka dobro, večstanovanjskih pa slabo.

Največja ovira hitrejši in učinkovitejši energetski obnovi večstanovanjskih hiš je sedanja stanovanjska zakonodaja. Ta določa, da je za takšen poseg potrebno stoodstotno soglasje vseh lastnikov stanovanj, ker se naložba financira iz rezervnega sklada. Takšno soglasje pa je skoraj nemogoče doseči, predvsem v blokih z velikim številom lastnikov. Redke so izjeme, kjer jim je uspelo pridobiti soglasja vseh lastnikov, laže pa je v manjših blokih z 20 do 30 stanovanji.

Zaradi takšnih razmer v Sloveniji energijsko obnovimo le 1,8 odstotka stanovanjskega sklada na leto, kar je vsekakor premalo ob podatku, da je energetske prenove potrebnih 81 odstotkov stanovanj. Predsednik GIZ CER (Center energetskih rešitev) in predsednik upravnega odbora Jelovice Gregor Benčina pravi, da bi bili multiplikativni učinki pri energijski sanaciji večstanovanjskih hiš izjemni, in navaja primer Nemčije, kjer država močno podpira energijsko obnovo objektov. Tam so lani za energijsko sanacijo stavb namenili 1,8 milijarde evrov. V Nemčiji so izračunali, da vsak subvencionirani evro za energijsko sanacijo prinese do dvanajst evrov investicij.

Za sanacijo bi potrebovali 600 milijonov evrov

Strokovnjaki trdijo, da je mogoče z energetsko sanacijo objektov, seveda tudi večstanovanjskih hiš, prihraniti do osemdeset odstotkov energije, ki jo gospodinjstva potrošijo za gretje prostorov in toplo sanitarno vodo in priporočajo predvsem boljšo izolacijo ovoja stavb, to so stene (fasada), strehe, kleti, okna in vrata ter vzpostavitev energijsko učinkovitejših sistemov toplotnega ogrevanja.

Za energijsko sanacijo od 13 do 14 milijonov kvadratnih metrov fasad, ki bi jih bilo treba pri nas toplotno izolirati, bi potrebovali najmanj 600 milijonov evrov. K temu znesku je treba dodati še zamenjavo oken, ki jo najpogosteje opravijo hkrati z izolacijo fasade, pa izolacijo strehe, posodobitev ogrevalnega sistema in morda še kakšnega drugega posega, za katerega se odločijo lastniki stanovanj.

Zaradi vsega tega predsednik GIZ Proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij ter komercialni direktor Knauf Insulation Darko Bevk pravi, da je energijska sanacija stavb priložnost za mala in srednja gradbena podjetja, za proizvajalce izolacijskih materialov in stavbnega pohištva ter za druge spremljajoče dejavnosti. Po njegovem bi samo pri energijski sanaciji fasad, če bi obnovili sedem odstotkov stanovanjskega sklada, lahko zagotovili 3000 novih delovnih mest, od tega samo pri izvajanju fasad 1600. Bevk pravi, da obnova enostanovanjskih hiš poteka dobro, večstanovanjskih hiš pa slabo.

Premalo zbranega denarja v rezervnih skladih

Tudi on meni, da je največja težava stanovanjski zakon, ki za energijsko sanacijo določa stoodstotno soglasje vseh lastnikov, čeprav bi, kot pravi, zadoščala konsenzualna večina, zaradi česar bi bilo treba zakon spremeniti. Če tega določila ne bi bilo, bi na letni ravni lahko podvojili oziroma potrojili energijsko obnovo večstanovanjskih stavb. Težave so tudi s financiranjem takšne prenove, saj se v rezervnem skladu zanjo nabere premalo denarja, večina bank pa takšnih projektov praviloma ne kreditira. Bevk je postregel s podatkom, da energijska prenova stane od 4000 do 5000 evrov na stanovanje.

Vodja sektorja za graditev in stanovanja na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Saša Galonja pojasnjuje, da je bilo že veliko pobud za spremembo stanovanjskega zakona v tistem delu, ki govori o stoodstotnem soglasju vseh lastnikov, vendar nobena ni bila uspešna. Predvsem zaradi varovanja zasebne lastnine. Takšno je mnenje pravnikov, pravi Galonja in dodaja, da pri nas zasebno lastnino varujemo bolj kot v drugih državah. Zato se dogajajo nesmisli, da na primer en lastnik blokira odločitev vseh drugih. Za takšne primere bi pravna stroka morala najti rešitve.

Pomembna vloga razpisov Eko sklada za sofinanciranje

Kljub omenjenim težavam je med lastniki stanovanj zanimanje za energijsko sanacijo hiš. To potrjuje tudi Vesna Črnilogar, sekretarka Eko sklada, sektor za nepovratna sredstva. Lani je Eko sklad na razpise prejel 630 vlog za naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire v večstanovanjskih stavbah in dodelil 4,5 milijona evrov sredstev. Velika večina tega denarja je bila namenjena za toplotno izolacijo fasad.

Kako pa bo letos? Nadzorni svet Eko sklada je pred kratkim sprejel vsebino vseh letošnjih razpisov, manjka le še podpis pogodbe z ministrstvom za infrastrukturo in okolje. Letos bo Eko sklad za naložbe v učinkovito rabo energije v eno- in dvostanovanjskih stavbah namenil 21 milijonov evrov, za naložbe v večstanovanjskih stavbah pa šest milijonov evrov, od tega 2,5 milijona na tako imenovanih degradiranih območjih (Murska Sobota, Maribor, Ljubljana, Celje, Zagorje, Hrastnik in Kranj). Višina spodbude za toplotno izolacijo fasade je lahko največ 12 evrov na kvadratni meter, na degradiranem območju pa 15 evrov na kvadratni meter. Za socialno šibkejše stanovalce v večstanovanjskih stavbah bodo veljale višje spodbude.

Zaradi omenjenih težav v Sloveniji energijsko obnovimo le 1,8 odstotka stanovanjskega sklada, morali pa bi ga vsaj sedem odstotkov. S tem bi, kot rečeno, povečali porabo, dodatno zagnali nekatere gospodarske dejavnosti (gradbeništvo, izolacijski materiali, stavbno pohištvo ...), odprli nova delovna mesta in ne nazadnje bi laže dosegli energijske in okoljske cilje do leta 2020, ki so tudi del strategije EU na tem področju.