Zaslužek frizerjev za tri desetine slabši kot pred krizo

S sistemom kuponov se v osebnih storitvah ne da preživeti, taki espeji so obsojeni na propad, ker podcenjujejo svoje storitve.

Objavljeno
18. december 2013 16.24
Frizerski salon PK Hair na Celovški cesti. Ljubljana,12.12.2013
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo
Ljubljana – V osebnih storitvah, frizerstvu in kozmetični dejavnosti je dela dovolj, zaslužek pa je za približno trideset odstotkov slabši, kot je bil pred leti, ocenjuje frizer Primož Keršič. Seveda pa je treba pridno delati. Recept za uspeh je preprost: kakovostno delo za primerno ceno.

Takšna teza se dokazuje pri novih strankah – prihajajo nezadovoljni s previsoko ceno in s slabo opravljeno storitvijo. V Keršičevem salonu, kjer poleg frizerskih ponujajo tudi kozmetične storitve, kar je vse bolj uveljavljeno pravilo, krize ne občutijo.

V zadnjih letih ponujajo prek različnih spletnih strani in letakov posamezniki tudi več kot 50-odstotni popusti za storitve. S sistemom kuponov se v osebnih storitvah ne da preživeti, taki espeji (s. p.) so obsojeni na propad, ker podcenjujejo svoje storitve, je prepričan Primož Keršič. Pod ceno pač ni mogoče delati. Kako lahko gostinec proda zrezek za en evro? Le tako, da prinese z zaračunavanjem pogrinjka in s pijačo. Pri frizerskih storitvah se je tudi izkazalo, da stranke niso dobile take storitve, kakršna je bila navedena.

Vseh 72.325 malih samostojnih podjetnikov je po podatkih iz njihovih letnih poročil, ki jih je zbral Ajpes, lani imelo 45.222 zaposlenih. Med vsemi samostojnimi podjetniki, med katere sodijo formalno tudi odvetniki, zdravniki, kulturniki pa tudi novinarji, je bilo po obrtnem registru 51.156 obrtnih obratov, od tega pa 39.690 samostojnih podjetnikov. Po ocenah je bilo pri zadnjih zaposlenih 38.925 delavcev, medtem ko je bilo v 11.466 gospodarskih družbah s področja obrti 53.500 zaposlenih.

Skupni prihodki vseh dvainsedemdeset tisoč (Ajpesovih) espejev so leta 2012 znašali 4,87 milijarde evrov, odhodki pa 4,59 milijarde evrov. Več kot petina – 16 tisoč podjetnikov s 6347 zaposlenimi – je izkazala negativni poslovni izid v skupnem znesku 78 milijonov evrov. Povprečno je vsak od teh podjetnikov leto 2012 končal s 4864 evrov minusa, ki ga je pokril – iz lastnega žepa? Vozijo pa se z dragimi vozili, komentira Primož Keršič, ki meni, da je marsikdo dohodek očitno nekako prikril. Podjetnik brez dohodka namreč ne plačuje davka, samo prispevke.

Za državo en teden na mesec

Razdelanih podatkov o dohodkih espejev Ajpes nima, povprečna mesečna plača na zaposlenega pri podjetnikih pa je bila lani 922 evrov (bruto) in nominalno za dva odstotka večja, realno pa za 0,6 odstotka manjša kot leta 2011. Pri tem je treba ponoviti, da espeji ne poznajo kategorije »plača«, temveč se pri obravnavi njihovega poslovanja upošteva izključno kategorija »dohodek«, ki je pač razlika med prihodki in odhodki. In ob majhnih prihodkih in fiksnih odhodkih – za državo – se pogosto zgodi, da podjetnik dohodka sploh nima.

Iz tabele je razvidno, da znaša najnižji obrtniški prispevek trenutno približno tristo evrov, predvsem za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Če ima obrtnik lastne poslovne prostore, potem nima stroška z najemnino, imel pa ga bo z davkom na nepremičnine, ki bo po izračunih OZS dva- do štirikrat višji od sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Kakšne so najemnine, je bolj ali manj poslovna skrivnosti, večinoma pa pod dvesto evrov verjetno ne gredo. Temu je treba prišteti še obvezna avtorska nadomestila za prižgan radio ali predvajalnik, pa zdaj prostovoljnih 18 evrov na mesec za članarino OZS, od česar ima tudi ugodnosti. Ko se odštejejo še stroški za material in, na primer, prevoz na delo, se ob premajhnem prometu ali previsokih popustih ter zato prenizkih cenah hitro lahko zgodi, da končnega dohodka res ni.

Samostojni podjetnik dela en teden na mesec za državo, če je promet seveda velik. Če pa dela ni, še več. Primož Keršič je prepričan, da držijo državo pokonci espeji, ki redno vsak mesec plačujejo prispevke in davke, ker so v nasprotnem primeru takoj kaznovani. Če zamudijo en mesec takoj sledi rubež, zdravstveno zavarovanje je prekinjeno ipd. Gospodarskim družbam pa, na primer, zdravstveno zavarovanje prekinejo šele po pol leta, davkov pa tudi ni mogoče od nikogar izterjati. Zato tudi beg samostojnih podjetnikov v d. o. o.

S plačilom prispevkov je dodaten križ, ker jih morajo espeji plačati vsakega s svojo položnico: tudi za tistega za starševstvo, s katerim pobere država pri uspešnem podjetniku tri evre, pri začetniku pa dober evro, banka pa pri obeh evro za provizijo! Denar pa gre potem z vseh štirih položnic na en sam račun! Različne položnice so nujne zato, ker drugače država ne bi vedela, za kakšen namen je denar, ker ima država očitno popolnoma neurejene podatke. Primožu Keršiču so pred časom zagrozili z rubežem 400 evrov, češ da nečesa ni plačal, potem pa se je izkazalo, da je država njemu dolžna 1800 evrov. Ampak vse to mora samostojni podjetnik sam dokazati.