Ka. Ž.,STA
Bled - Če bo vsaka država posebej reševala težave, problemov severnega Jadrana po prepričanju evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika ne bo moč rešiti. Prav zato je komisar že v okviru današnje razprave o izzivu upravljanja z vodami na Strateškem forumu Bled izrazil željo, da se po zgledu strategije za Baltik in porečje Donave oblikuje tudi posebna strategija za Sredozemlje, v tem okviru pa tudi posebna strategija za ozko in občutljivo Jadransko morje, še posebej njegov severni del. Potočnik si bo za tak pristop tudi prizadeval.
Komisar se je sicer v izjavi za medije po današnji razpravi na blejskem forumu odzval na trditve nevladne organizacije Alpe Adria Green (AAG), da je komisija zamrznila preiskavo o domnevnih nepravilnostih pri pripravi dokumentacije za gradnjo plinskih terminalov v Žavljah pri Trstu in v Tržaškem zalivu, saj naj ne bi želela ogroziti dvostranskih dogovorov med Italijo in Slovenijo glede gradnje omenjenih terminalov.
Potočnik je najprej spomnil, da je postopek odobravanja obeh projektov še v teku, saj se gradnja še ni začela. Obenem je zagotovil, da komisija vse pripombe AAG obravnava zelo resno in so tudi del ukrepanja Bruslja s tem v zvezi.
Istočasno pa je Potočnik priznal, da je želja komisije, da se dialog med državama nadaljuje, saj je to po njegovi presoji dobra pot.
Na noben način pa ne more vzeti kot predpostavko, da gre za dogovarjanje med dvema vladama, ki jima ni mar za ljudi in ju zanimajo predvsem gospodarski interesi.
Na AAG so namreč zatrdili, da daje komisija prednost političnim dogovorom med državami pred varnostjo ljudi in narave. Trdijo tudi, da sta obe državi v preteklosti že dokazali, da jima je v prvi vrsti dobiček, šele potem zaščita državljanov.
"Želimo si, da bi ta problem rešili," je dejal komisar in znova zagotovil, da bo komisija naredila vse, kar bo v njeni moči. Pri tem je opozoril na včasih prevelika pričakovanja javnosti glede manevrskega prostora za ukrepanje pri direktivi EU o presoji čezmejnih okoljskih vplivov (t.i. Espoo direktivi), ki je evropski pravni okvir za urejanje odnosov med državami članicami npr. glede velikih energetskih in infrastrukturnih projektov, ki imajo čezmejne vplive. Spomnil je tudi, da trenutno poteka revizija te direktive.
Ponovil pa je stališče komisije, da se je treba v primeru, da se ugotovijo nepravilnosti obrniti na ustrezne nacionalne organe, saj komisija ni pristojna za pregon kaznivih dejanj.