Tiskane izdaje
Na nekaterih prodajnih mestih so se na blagajnah ob POS-terminalih začele pojavljati napravice, s katerimi velika večina potrošnikov ne ve, kaj početi. Po napovedih nekaterih bank bodo njihove stranke v prihodnjem letu to napravico lahko uporabljale za brezgotovinsko plačevanje.
Gre za terminale za brezstično plačevanje, ki omogočajo, da nakup s plačilno kartico na blagajni opravimo še hitreje. Da se plačilo izvede, namreč ni treba vpisati PIN-kode oziroma se podpisati na slip, ampak kartico zgolj prislonimo na terminal za brezstično plačevanje.
Seveda mora biti tudi kartica ustrezno tehnološko opremljena. »Na splošno velja, da kartične sheme za brezstično plačevanje v osnovi temeljijo na standardu RFID (radiofrekvenčna identifikacija),« pojasnjujejo v banki Hypo. Poenostavljeno to pomeni, da je čip na kartici opremljen z mikroanteno, česar pa s prostim očesom ne moremo videti. Da je kartica brezstična, imetnik ve po napisu na njej.
Brezstično plačevanje je mogoče tudi s pomočjo pametnih mobilnih telefonov – pravzaprav je to smer razvoja –, kjer pa sistem deluje na podlagi tako imenovanega standarda NFC.
Kako širok krog uporabnikov bo lahko uporabljal neki POS-terminal za brezstično plačevanje na nekem prodajnem mestu bo odvisno tudi od tega, katere kartice bo sprejemal. Tomaž Lešnik, direktor sektorja razvoja produktov v Banki Koper, je pojasnil, da je to odvisno od banke, ki bo terminal postavila. Pomembno je le, da se ujemata blagovna znamka kartice in terminala. Torej: ne glede na to, ali ima posameznik MasterCardovo brezstično kartico z odločenim plačilom ali debetno, jo bo lahko uporabil na terminalu, če bo označen z znakom MasterCard oziroma s PayPass. Tako namreč MasterCard označuje kartice in terminale za brezstično uporabo. Visina brezstična plačilna mesta prepoznamo po nalepki payWave.
Možnost zlorabe: do 25 evrov
Tomaž Lešnik pojasnjuje, da je brezstično plačevanje za imetnika kartice varno, čeprav se pri poravnavanju računa ni treba identificirati. Izpostavljen je 25 evrov, kolikor je limit porabe med dvema avtentikacijama.
Primer: če opravimo brezstični nakup za pet evrov in nato še enega za 20, ne bomo mogli več plačevati na ta način, dokler ne bomo dvignili gotovine na bankomatu ali plačali na klasičnem POS-terminalu, kjer moramo vpisati PIN-kodo. Če brezstično plačamo nakup v vrednosti pet evrov in nato dvignemo gotovino na bankomatu, spet lahko opravimo brezstični nakup do 25 evrov.
Lešnik poudarja, da je brezstično plačevanje namenjeno predvsem opravljanju malih plačil in je dobrodošlo v hitrih okoljih, kjer zaradi plačevanja pogosto nastajajo vrste – na primer na bencinskih servisih, v manjših prodajalnah, v lokalih, restavracijah s hitro hrano, za javni prevoz, na avtomatih s prigrizki, kavo.
Prve kartice bodo leta 2014
Banka Koper je bila prva v Sloveniji, ki je s partnerjema MasterCardom in Mobitelom leta 2009 testirala delovanje brestičnega plačevanja, do zdaj pa dlje od tega nismo prišli, v svetu pa je ta sistem že dobro razvit. Tomaž Lešnik pravi, da v Banki Koper še ne vedo, kdaj bodo svojim komitentom ponudili to možnost plačevanja – največji strošek je oprema prodajnega mesta.
Podobno nedorečene odgovore so posredovali tudi iz drugih bank v Sloveniji, konkretne načrte na tem področju imata le NLB in Gorenjska banka. NLB: »Približno 2000 POS-terminalov pri največjih trgovcih (Spar, Tuš) smo že dopolnili z možnostjo brezkontaktnega plačevanja. Kartice, ki bodo omogočale brezkontaktno plačevanje, bomo začeli izdajati predvidoma v zadnjem kvartalu prihodnjega leta.« Gorenjska banka: »Predvidoma bomo s sistemom Paypass opremili kartice (z obnovo po zapadlosti) in POS-terminale v drugi polovici leta 2014.«
Čeprav nobena od slovenskih bank brezstičnih kartic še ne ponuja, so iz Spara – na vseh POS-terminalih v trgovinah Spar in Interspar je omogočeno brezkontaktno plačevanje tako s karticami kot telefoni s tehnologijo NFC – sporočili, da so nekaj plačil na ta način že zabeležili.
