Tiskane izdaje
Dimnikar s čiščenjem vseh vrst dimnikov, kurilnih naprav in centralnih kurišč izvaja ukrepe za varnost pred požari. Delo poteka na terenu, v zaprtih prostorih ali zunaj na prostem. Po podatkih Obrtne zbornice Slovenije sekcija dimnikarjev šteje nekaj več kot sto članov in je tako najmanjša zbornična sekcija.
Bojan Brenčič je v družini predstavnik že druge generacije dimnikarjev, saj je ta poklic opravljal že njegov oče. Veselilo bi ga, če bi se za ta poklic odločil tudi kateri njegovih otrok. Dimnikarstvo je spoznal in ga vzljubil že kot fant, ko je obiskoval očeta v podjetju in z njim hodil po kotlovnicah ter včasih sam preskusil kakšno opravilo. Odločil se je za vpis na Srednjo gradbeno šolo v Mariboru, kjer poteka redno izobraževanje za poklic dimnikarja. Najprej se je odločil za druge tehnične smeri in se šele pozneje prekvalificiral za poklic dimnikarja. Srednje poklicno izobraževanje za dimnikarja traja tri leta. Dijaki se v tem času seznanijo z različnimi teoretičnimi in praktičnimi znanji. Sogovornik poudarja, da samo del izobraževanja poteka v izobraževalni ustanovi - po njegovih besedah je namreč zelo pomemben tudi čas, ki ga učenci preživijo v obratovalnicah pri mojstrih, kjer poteka praktičen pouk. »Vsak učenec ima mentorja dimnikarja, ki prenaša nanj svoje strokovno znanje in izkušnje. Pri praktičnem pouku se najprej naučijo pravilno uporabljati orodje, pozneje pa dobivajo učne izkušinje pri čiščenju dimnikov in kurilnih naprav,« pojasni.
Več o zanimivem poklicu in zakaj je dimnikarjev premalo, si lahko preberete v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si, kjer lahko predlagate tudi mojstra, ki si po vašem mnenju zasluži naziv Mojster leta 2013.
