Goljufije s hrano: od snovi, ki povečajo težo živila, do dodajanja arom in barv

Danes na evropski ravni še nimamo uradne definicije za termin »goljufija s hrano«. »Na splošno velja, da so goljufije s hrano izvedene premišljeno in namerno, pri čemer je glavni motiv pridobitništvo. Oškodovani pa so potrošniki,« izpostavlja Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodaja: »Goljufije s hrano so lahko izvedene na različne načine, na primer z redčenjem živila, z zamenjavo ali delno zamenjavo kakovostnejše, dražje surovine z manj kakovostno in cenejšo, s prikrivanjem slabe kakovosti surovin oz. izdelka z dodajanjem arom in barv, z dodajanjem snovi, ki vežejo vodo in tako povečajo težo živila itd.«

Glavni razlog za goljufanje s hrano je pehanje za večjim dobičkom, navajajo v poročilu evropskega parlamenta, na ZPS pa poudarjajo, da lahko poostreni nadzor nad goljufijami in precej višje kazni za najhujše kršitelje vplivajo na to, da bodo goljufije, če jih že ni mogoče povsem iztrebiti, vsaj takšne, ki bodo prizadele »zgolj« denarnice potrošnikov, ne pa tudi zdravja.

Afera z jagnjetino v Angliji

Potrošnikom je predvsem poznana afera s konjskim mesom, prejšnji mesec pa so iz britanske potrošniške organizacije Which? sporočili alarmantno novico o »hitri hrani« z jagnjetino, ki jo je mogoče kupiti v uličnih restavracijah (»take away«), pojasnjujejo na ZPS. V Birminghamu in Londonu so kupili 60 vzorcev jagnjetine, ki jo prodajajo v obliki kebaba iz mletega ovčjega mesa in ovčjega karija, ter preverili, ali gre res za jagnjetino. »Analiza DNA je pri 24 vzorcih mesa pokazala, da je poleg jagnjetine tudi piščančje in goveje meso. Pri sedmih vzorcih pa jagnjetine sploh niso našli, saj je bila nadomeščena s piščančjim in govejim mesom. Ni nemogoče, da se ne bi podobne prevare dogajale tudi drugje, morda celo pri nas,« je komentirala rezultate raziskave Pajk Žontarjeva.

Afere s hrano so resen in globalen problem, kar razkrivajo tudi rezultati mednarodne akcije Interpola, izvedene konec lanskega in na začetku letošnjega leta v državah Amerike, Azije in Evrope, pišejo na ZPS. Razkrili so številne goljufije s hrano: od ponovnega tiskanja roka uporabnosti na etiketah pijač in živil, pri katerih je sicer rok že potekel, do napačne navedbe vrste rib, nesledljivosti njihovega porekla, ponarejene penine/šampanjca in viskija ter vrste drugih.