Tiskane izdaje
Zlasti zadnja leta banke in zavarovalnice vsevprek ponujajo naložbeno življenjsko zavarovanje, ne glede na posameznikovo starost, cilje ali družinske razmere. Posledice so pogosto očitne in neogibne neprimerne rešitve, ki ne izpolnijo pričakovanja potrošnikov.
Naložbeno življenjsko zavarovanje je kombiniran produkt, sestavljen iz zavarovalne in varčevalne komponente. Zagotavlja torej kritje za primer smrti, v primeru doživetja pa po poteku zavarovanja upravičenec prejme izplačano vrednost premoženja na naložbenem računu. Posledično se tako razdeli tudi premija, ki jo plačuje. Del je namenjene kritju tveganja zavarovančeve smrti, del pa se vlaga v varčevanje v skladih.
Ustreznost zavarovalnega dela naložbenega zavarovanja je odvisna od višine zavarovalne vsote, ki jo prejmejo zavarovančevi bližnji v primeru njegove smrti. Donosnost in varnost varčevalnega dela naložbenega zavarovanja pa sta seveda odvisni od njegove primernosti za zavarovančev naložbeni profil in od dogajanja na trgu, v katerega se investira. Odločilna dejavnika, ki ločujeta boljše produkte od slabših , sta dva. Najprej je uspeh naložbe odvisen od kakovosti vzajemnega sklada ali drugega produkta, ki je vključen v zavarovanje. Drugi dejavnik pa so stroški zavarovanja, ki jih zavarovalnica odbije od premije, preden jo vloži v varčevanje. Ti lahko močno oklestijo znesek, s katerim se varčuje. Pri ZPS smo v nedavnem testu ugotovili, da stroški lahko znašajo tudi do petine vplačane premije.
Dvomljive obljube
Če tveganja izgube ni pripravljen prevzeti, so zanj primerni povsem drugačni produkti, na primer bančna varčevanja in klasična zavarovanja ali pa produkti z zajamčeno glavnico.
Pri izbiri produkta, ki bo izpolnil svoj namen in vaša pričakovanja, se morate najprej vprašati, kaj sploh želite doseči. Želite biti zavarovani in hkrati privarčevati? Ste že zavarovani ali zavarovanja ne potrebujete in želite zgolj oplemenititi svoje premoženje? Pri ZPS smo primerjali različne rešitve za dva tipična potrošnika. Pri tem smo predpostavili, da sklepata produkt za 25 let z zavarovalno vsoto 20.000 evrov in plačujeta mesečno premijo 65 evrov. Upoštevali smo štiri odstotno donosnost skladov.
So še druge možnosti
Ugotovili smo, da bo potrošnik, ki želi le dolgoročno varčevati, več prihranil v vzajemnem skladu kot v naložbenem zavarovanju, v katero je vključen ta vzajemni sklad. Če je vaš cilj samo varčevanje, ker so vaši najbližji že preskrbljeni, je nesmiselno sklepati zavarovanje in zanj plačevati dodatno premijo in stroške.
Potrošnik, ki si želi obenem dolgoročno varčevati in zavarovati svoje najbližje, bo v 25 letih privarčeval več, če bo ločeno sklenil življenjsko zavarovanje za primer smrti in posebej vlagal v vzajemne sklade, kot pa če bi sklenil naložbeno zavarovanje. Vzrok za to so višji stroški naložbenih zavarovanj.
Ločitev varčevanja in zavarovanja se je pokazala za boljšo tudi, če mora potrošnik po petih letih predčasno prekiniti svojo naložbo. Pri nobenem od obravnavanih naložbenih zavarovanj potrošnik ne bi dobil izplačane niti glavnice. To bi si , odvisno od zavarovalnice, morda lahko obetal šele od 11. do 19. leta varčevanja naprej. Mnogim pa izplačilo sploh ne bo omogočeno, saj zavarovalnica odstop od pogodbe lahko pogojuje z brezposelnostjo, hujšo boleznijo in drugimi strogimi predpostavkami. Zato s sklenitvijo naložbenega življenjskega zavarovanja tvegate, da boste ostali zaklenjeni v produktu, ki vam ne ustreza več.
V najhujšem primeru – da potrošnik po 15 letih umre – se je naložbeno zavarovanje enako izkazalo za slabšo rešitev od ločenega sklepanja produktov. N jegovi najbližji bodo namreč dobili izplačano le zavarovalno vsoto za primer smrti. Če bi sklenil ločene produkte, bi jim poleg te vsote pripadel še privarčevani znesek v vzajemnih skladih.
Odločijo naj se
