NLB mora komitentu vrniti denar, ukraden z zlorabo spletne banke

Ljubljana - Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo, da mora NLB potrošniku vrniti denar, ki mu je bil ukraden z zlorabo njegove spletne banke. Nič hudega sluteči potrošnik je namreč na lažnem bančnem spletnem mestu vnesel identifikacijske podatke, ki so jih kriminalci nato uporabili za vstop v njegovo spletno banko in nakazali denar z njegovega na svoje bančne račune.

Gre za pomembno zmago za pravice potrošnikov, ki so žrtve spletnih goljufov, pišejo v ZPS. Banka se sicer na razsodbo lahko še pritoži.

Na ZPS poudarjajo, da zlorabe spletne banke in drugih sodobnih oblik poslovanja z banko predstavljajo resno tveganje za potrošnike. Potrošniki te storitve vse pogosteje uporabljajo, pogosto pa jih k temu spodbujajo tudi njihove banke. Zato je po mnenju ZPS zaskrbljujoča praksa nekaterih bank, da ne spoštujejo zakonskega pravila, ki določa, da škodo nad 150 evrov, ki je nastala zaradi zlorabe spletne banke, krije banka, če potrošniku ni možno očitati prevare ali hude malomarnosti pri uporabi spletne banke.

Ukradli so mu 5.000 evrov

Tako je dolgoletni komitent NLB decembra 2009 pri dvigu gotovine na bankomatu opazil, da je tam zabeleženo negativno stanje na računu. Vpogled v spletno banko je pokazal, da je bilo dobrih 5.000 evrov z njegovega računa nakazano na neznan bančni račun. Potrošnik je naročil blokado svoje spletne banke, kaznivo dejanje prijavil policiji in od banke skladno z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih zahteval vračilo ukradenega zneska.

NLB pa je njegovo zahtevo za vračilo denarja zavrnila. Po mnenju banke potrošnik ni primerno zaščitil svojega računalnika in tudi ni prepoznal lažne spletne strani banke, zato naj bi ravnal hudo malomarno in ni upravičen do povračila. Banka je tako trdila kljub temu, da je imel potrošnik na računalniku nameščen protivirusni program in orodje za odstranjevanje vohunske opreme. Potrošnik se je s pomočjo ZPS pritožil na Poravnalni svet v okviru Združenja bank Slovenije, ki mu je ugodil in banki predlagal izplačilo škode. Spor pa se kljub temu ni razrešil, ker
banke pogosto ne spoštujejo tistih odločitev Poravnalnega sveta, ki jim ne ustrezajo.

Ni ravnal malomarno

Pri ZPS so se zaradi pomembnosti problematike spletnih zlorab odločili, da bodo svojemu članu pomagali rešiti spor na sodišču. Pri tem so bili uspešni, saj je sodišče na prvi stopnji v celoti ugodilo tožbi, ki jo je v imenu potrošnika vložila odvetnica Zveze potrošnikov Slovenije Živa Drol-Novak. »Sodišče je pritrdilo našemu stališču, da potrošniku v konkretnem primeru ni možno očitati hude malomarnosti v zvezi z uporabo spletne bankertvs oz. s hrambo varnostnih elementov. Zato mu je banka dolžna povrniti vso škodo, ki presega 150 evrov, torej na njegovem računu vzpostaviti tako stanje, kakršno bi bilo, če zloraba ne bi bila izvršena.«, je povedala Drol-Novakova.