Obdavčitev stanovanj ne bo napolnila

Preverili smo, kakšen učinek bo zbiranje podatkov o kupoprodajnih in najemnih poslih imelo na trg najemnih stanovanj.

Objavljeno
27. julij 2013 15.49
Andrej Motl, gospodarstvo
Andrej Motl, gospodarstvo
S 1. julijem je geodetska uprava začela zbirati nove podatke o kupo-prodajnih in najemnih poslih z nepremičninami. Preverili smo, kakšen učinek bo zbiranje predvidoma imelo na trg najemnih stanovanj in kako bodo podatki vplivali na obdavčitev lastnikov nepremičnin.

Podatke o najemnih pogodbah morajo najemodajalci sporočati, čeprav o višini najemnin državo obveščajo že pri napovedi dohodnine. Aleš Perovšek z geodetske uprave (Gurs) pojasnjuje, da so podatki davčne uprave tajni, obenem pa tudi neuporabni glede na namen evidence najemnih stanovanj. Ta se med drugim vzpostavlja zaradi zagotavljanja preglednosti najemnega trga, spodbujanja njegovega delovanja in oblikovanja modelov množičnega vrednotenja nepremičnin.

Na spletnih straneh Gursa bo z uporabo spletne aplikacije kmalu vsak lahko preveril, kolikšne so višine najemnin stanovanj na različnih območjih, ne bo pa jih mogel povezati s konkretnimi nepremičninami. To bo mogoče le z naročilom posebnih podatkov, ki so plačljivi, obenem pa potrebujejo dodatno obdelavo, pojasnjuje Perovšek. Aleksander Pavšlar iz Združenja lastnikov nepremičnin v Sloveniji meni, da bi to najemodajalcem lahko škodilo pri poslovanju, saj jim bo otežilo pogajanja s potencialnimi najemniki. Ti bodo namreč z uporabo podatkov in elektronske zemljiške knjige lahko preverili, po kolikšni ceni kdo že oddaja svoje nepremičnine.

Izboljšanja na trgu ne napovedujejo

Za Slovenijo je značilen majhen delež najemnih stanovanj. Med naseljenimi stanovanji je bilo po podatkih statističnega urada leta 2011 teh devet odstotkov, 77 odstotkov je bilo stanovanj, v katerih so bivali lastniki, 14 odstotkov stanovanj pa so zasedali sorodniki, prijatelji ali znanci lastnika, ki niso bili v najemnem razmerju. Več kot sto tisoč stanovanj je bilo po oceni statističnega urada praznih, čeprav bi se lahko uporabljala.

Tako prazna stanovanja kot tudi tista, v katerih uporabniki bivajo brez najemnih pogodb, bodo po trenutnem predlogu davka na nepremičnine obdavčena trikrat bolj kot lastniška in najemna. Namesto 0,15-odstotne je tako zanje predvidena 0,45-odstotna davčna stopnja. Podatki o namembnosti stanovanj se bodo črpali iz nove evidence Gursa.

Pavšlar meni, da to lastnikov večinoma ne bo prepričalo k oddajanju praznih stanovanj in ne bo izboljšalo razmer na najemniškem trgu. »Problem je, da je pri zakonitem oddajanju v najem obdavčitev najemnin za fizične osebe tako visoka, da najemodajalce potiska v trajno izgubo,« pojasnjuje. Pravi, da se med drugim številni lastniki ne odločijo za oddajo zato, ker je njihovo stanovanje v slabem stanju in na nezanimivi lokaciji ali ker so v krizi potencialni najemniki ostali brez dohodkov, teh problemov pa zakon ne bo odpravil.

Zaradi visoke obdavčitve najemnin se za legalizacijo najemnih razmerij po njegovem mnenju ne bodo odločili niti tisti, ki stanovanja že oddajajo na črno. Zanje bo namreč po njegovih besedah bolj ugodno plačati davek na prazno oziroma nerezidenčno stanovanje kot pa prijaviti najemno pogodbo in hkrati plačevati davek od najemnine in nižji davek na stanovanje v najemu. Da bodo ti zgolj prezrli še eno odločbo več, meni tudi Branko Potočnik iz družbe Insa nepremičnine.

Navidezne pogodbe

Po Pavšlarjevem mnenju bo predlagana ureditev vodila v sklepanje navideznih najemnih pogodb z nično ali simbolično najemnino. Na Gursu bodo sicer po Perovškovih besedah nepošiljanje in namerno pošiljanje napačnih ali zavajajočih podatkov preverjali z inšpekcijskimi nadzori. Hkrati bodo podatke primerjali z obstoječimi podatki o najemninah in vrednostih nepremičnin na posameznem območju in iz analitičnih obdelav izločali netržne najemnine.

Na ministrstvu za finance pravijo, da so zaradi višje stopnje obdavčitve stanovanj, v katerih bivajo družinski člani lastnikov, prejeli več pripomb in predlogov, zato primernost ureditve znova preučujejo.