Tiskane izdaje
Bralka je imela prometno nesrečo z najetim osebnim vozilom. Med vremensko ujmo je pred to vozilo padlo drevo, trku pa se ni mogla izogniti. Ker po njenem mnenju za nastalo škodo ni bila kriva, je verjela, da ji stroškov popravila ne bo treba kriti, a se je pri tem delno zmotila.
Po nekaj dneh je od ponudnika najema prejela obvestilo, da škoda na vozilu presega nekaj tisoč evrov in da zato ni upravičena do povračila 800 evrov varščine. Ker jo je to močno presenetilo, je na nas naslovila vprašanje, na kakšni podlagi in v kolikšnem obsegu se lahko od nje pričakuje poplačilo škode, ki je tudi na podlagi policijskega zapisnika nastala zaradi dejavnika višje sile.
Za komentar smo zaprosili najemodajalca, podjetje Avant Car. Povedali so nam, da so vozila v najemu kasko zavarovana, vnaprej predvideno pa imajo tudi soudeležbo najemnika ob škodi. Višina odbitne franšize se določi ob rezervaciji vozila, stranka pa ima ob prevzemu možnost povečanja zavarovalnega kritja oziroma znižanja ali celo izničenja franšize.
V družbi so pojasnili, da je bralka pri rezervaciji vozila izbrala odbitno franšizo v višini 800 evrov. Dnevni strošek najema vozila je znašal približno 20 evrov. Če bi namesto tega izbrala polovično odbitno franšizo v višini 400 evrov, bi za vsak dan najema morala odšteti osem evrov več, če pa bi izbrala možnost brez odbitne franšize, bi doplačilo znašalo 16 evrov. Višine odbitnih franšiz, med katerimi lahko izbirajo najemniki, naraščajo z vrednostjo izbranega vozila.
Najemnik krije škodo do višine odbitne franšize
V družbi so pojasnili, da je odgovornost najemnika v primeru škode na najetem vozilu zelo odvisna tudi od vzroka za njen nastanek. Plačila stroškov je najemnik popolnoma opravičen, če nezgodo povzroči tretja oseba in če se stroški popravila v celoti krijejo iz obveznega zavarovanja te osebe.
Škodo, ki nastane zaradi vseh drugih vrst prometnih nezgod, drugih poškodb na vozilu ali zaradi kraje vozila, mora skladno s pogoji najemne pogodbe najemnik kriti do višine dogovorjene odbitne franšize. Razen če je sklenil najemno pogodbo brez odbitne franšize in z ustrezno višjo premijo. Opisano velja tudi za škode, ki nastanejo kot posledica vremenskih ujm in pri katerih ni ugotovljena krivda tretjih oseb.
V podjetju so še povedali, da zavarovanje vozil, ki jih dajejo v najem, na enak ali podoben način urejajo pri večini ponudnikov teh storitev po svetu. Kako bi v takšnem primeru ravnali nekateri drugi ponudniki v Sloveniji, pri katerih je mogoče najeti avto? Vprašanja smo poslali na Agio, Sixt in Budget, a se niso odzvali, v Herzu in Europcarju pa bi za odgovor potrebovali teden dni časa.
Niti pri zavarovalnici kasko ne bi nujno pomagal
Škodnih primerov, podobnih bralkinemu, je bilo v času vremenske ujme na naših tleh sorazmerno veliko. Pri zavarovalnicah smo preverili, kakšne možnosti za poplačilo škode bi imela bralka, če bi se enaka nezgoda zgodila v lastnem, in ne najetem osebnem vozilu. Iz katere vrste zavarovanja bi lahko krila škodo?
Škodo bi lahko prijavila iz naslova splošnega kaska. Slabost te možnosti je, da bi se morala sprijazniti z nazadovanjem po premijskih razredih v prihodnjem zavarovalnem letu, glede na pogoje ob sklenitvi pa bi škodo do višine odbitne višine morala kriti z lastnim prispevkom.
Tem stroškom bi se izognila, če bi škodo uveljavljala iz katerega od delnih kaskov. Več zavarovalnic ima v svoji ponudbi delno kasko kombinacijo, namenjeno prav kritju škode iz naslova naravnih nesreč, ki krije nevarnosti, kot so požar, potres, udar strele, eksplozije, vihar, toča, plaz ali poplava.
A pri nekaterih zavarovalnicah so nam potrdili, da bralka škode zaradi padca drevesa na vozilo iz tega naslova ne bi mogla koristiti, saj ne spada v nabor kritij. Pozornost pri sklenitvi je torej zelo priporočljiva.
Bralka bi škodo v danem primeru sicer vsaj delno lahko uveljavljala tudi iz naslova nekaterih drugih delnih kombinacij. Sem, denimo, spada delni kasko, ki krije škodo na steklu, ogledalih in svetlobnih telesih zavarovanega vozila.
Za škodo lahko odgovarja tudi upravitelj ceste
Padec drevesa na cesto je po eni strani lahko v celoti posledica delovanja mogočnih sil narave, po drugi pa ga lahko spodbudi tudi slabo vzdrževanje. V takšnem primeru bi bralka zahtevek za povračilo škode namesto na zavarovalnico lahko naslovila kar na upravljavca ceste.
Pri Direkciji RS za ceste poudarjajo, da upravljavec odgovarja le za škodo, kjer je dokazano njegovo krivdno ravnanje oziroma njegova opustitev dolžnega ravnanja. Povedali so nam tudi, da so lani prejeli tri zahtevke za povračilo škode, vse pa so zavrnili z obrazložitvijo, da je škoda nastala zaradi višje sile.
