Tiskane izdaje
Komisija predlaga ukrepanje na treh ravneh. Zavzema se za močnejšo podporo prostovoljnim kodeksom ravnanja ter poziva akterje v prehranski verigi, da se pridružijo obstoječi pobudi za verigo preskrbe s hrano. Prav tako podpira standarde EU za načela dobre prakse. Kot ugotavljajo, nekatere države članice namreč proti nepoštenim trgovinskim praksam sploh še niso ukrepale, zato bi bilo za učinkovito obravnavanje tovrstnih praks v EU koristno enotno razumevanje pravil, ki te prakse obravnavajo. Komisija predlaga tudi minimalne standarde izvrševanja na nacionalni ravni, ki bi veljali za vso EU.
Preden živilo doseže potrošnika, številni udeleženci na trgu (proizvajalci, predelovalci, trgovci na drobno itd.) prispevajo k njegovi vrednosti in ceni v verigi preskrbe s hrano. Zaradi razvoja dogodkov, kot je povečana koncentracija na trgu, je pogajalska moč v odnosih med členi v preskrbni verigi zelo različna.
Evropska razsežnost
»Že mogoče, da kot potrošniki nakupujemo pri naših lokalnih trgovcih na drobno, vendar ima veriga preskrbe s hrano očitno razsežnost evropskega enotnega trga. Uveljaviti je treba pravične in enake konkurenčne pogoje za male in srednje dobavitelje hrane ter trgovce na drobno na eni strani ter velike multinacionalne proizvajalce in hipermarkete na drugi strani. Nepoštene trgovinske prakse to ogrožajo. Živilska panoga je že dosegla pomemben in dragocen napredek pri obravnavi nepoštenih praks in bi si morala v tej smeri prizadevati tudi v prihodnje. Države članice pa bi morale zagotoviti učinkovit in dosleden pravni okvir, s katerim bi okrepile in dopolnile samoregulativne pobude,« je prepričan evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier.
Med nepoštenimi trgovinskimi praksami so izpostavljene: zavračanje ali odklanjanje določitve osnovnih pogojev poslovanja v pisni obliki; retroaktivne enostranske spremembe glede stroškov ali cene proizvodov oziroma storitev; prenos neupravičenega ali nesorazmernega tveganja na eno od pogodbenic; namerna prekinitev urnika dostave ali prejema za pridobitev neupravičenih ugodnosti ali enostranska odpoved poslovnega sodelovanja brez predhodnega obvestila ali z neupravičeno kratkim odpovednim rokom ter brez objektivno upravičenih razlogov.
V verigi zaposlenih
Med državami, ki so prepoznale škodljivost nepoštenih praks v prehranski verigi in jih začele urejati, je bila že leta 2011 tudi Slovenija. Po številnih pogovorih in usklajevanjih je bil na sejmu AGRA v Gornji Radgoni podpisan kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi. Njegovi podpisniki so bili Zadružna zveza Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetijstva in živilske industrije ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
Dogovor o »čisti« ceni
V kodeksu so deležniki hoteli, da bi bile opredeljene tudi nepoštene prakse, a jih potem med usklajevanjem tudi zaradi velikih pritiskov TZS niso opredeljevali, ker v to smer niso šle niti rešitve v drugih primerljivih državah, pojasnjuje Janja Kokolj Prošek z ministrstva za kmetijstvo, ki je odigralo vlogo mediatorja med podpisniki kodeksa. »Je bil pa dosežen dogovor, da se v vse pogodbe vnese določilo neto neto (čiste) cene. To pomeni, da so vsi deležniki imeli končno ceno in je trgovci ne bi smeli dodatno zviševati. In tega so se nekaj časa zelo držali. Zdaj pa vsi tožijo, kaj vse ni v redu.« Kokolj Proškova je kritična do pavšalnih kritik in informacij o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale pri uresničevanju kodeksa, saj, kot pravi, »nikoli ni nič takšnega, na podlagi česar bi lahko sprožili kakršno koli večjo preiskavo pri agenciji za varstvo konkurence oz. da bi prišlo do kakršne koli tožbe«. Slovenija je bila s kodeksom dobrih poslovnih praks v prehranski verigi na ravni EU za zgled, kako se lotiti urejanja razmerij. To je bilo letos dopolnjeno s spremembo zakona o kmetijstvu z uredbo o vzpostavitvi inštituta varuha in z uzakonitvijo postopnega krajšanja plačilnih rokov dobaviteljem.
