Sonja Anadolli: Deželna banka Slovenije še ni rubila nobenega kmeta

Ljubljana – Deželna banka Slovenije (DBS) ni na seznamu tistih, ki bi zaradi precej slabih poslov v preteklosti doživljala turbulence. Zato tudi medijsko ni med posebno izpostavljenimi. V zadnjem letu je bila še največkrat omenjena zaradi vloge pri reševanju Semenarne Ljubljana, njen prevzem je napovedala le nekaj dni pred njeno jutrišnjo skupščino.

Kaj je prispevalo k tej odločitvi, je v pogovoru o poslovanju DBS za naš časnik med drugim razkrila Sonja Anadolli, predsednica uprave te banke, ki se je še vedno drži pečat kmečka.

Deželna banka je bila izvzeta iz sedanjega bančnega dogajanja. Zakaj? Ker ste manjša banka, ker ste tako dobri?

Majhni smo in tudi dosti specifični, s specifično strukturo virov. Predstavljamo slaba dva odstotka bančnega sistema, imamo približno 850 milijonov bilančne vsote. Nismo odvisni od tujih bank, tujih virov. Večina virov so depoziti prebivalstva in to nas mogoče tudi rešuje v tej likvidnostni situaciji. Naše likvidnostne rezerve so zadostne za tekoče servisiranje naših komitentov. Sorazmerno dobro je tudi tekoče poslovanje glede na druge banke v sistemu.

Tudi lastništvo je drugačno?

Glavni lastniki so zadruge prek Kapitalske zadruge, v katero so se združile naše lastnice, nekaj je tudi posameznih zadrug, drugi največji lastnik pa je Skupina KD.

Kolikšen je zdaj delež KD?

Manjši kot 20 odstotkov. Pred kratkim smo dobili obvestilo, da nismo več podvrženi konsolidaciji oziroma da nismo v skupini. Imamo kar dobre medsebojne odnose z vsemi lastniki. Mislim, da se zavedajo pomena same banke, prek katere se razdeli skoraj polovico subvencij v kmetijstvu.

Agencija za kmetijske trge nakazuje denar vam, vi pa naprej kmetom?

Da, naprej do upravičencev, ki imajo pri nas račune. Tudi kar zadeva vloge, smo stabilni, lani smo celo povečali njihov obseg.

Lani ste poskušali dokapitalizirati banko za pet milijonov evrov, pa vam ni uspelo. Zakaj?

To ni bila obvezna dokapitalizacija, ampak je bila bolj želja po nadaljnjem stabilnem poslovanju in normalni rasti. Del lastnikov je pač presodil, da to ni tako zelo potrebno, zakaj, bi težko rekla, zato je bila potem sprejeta odločitev za vpis podrejenega dolga (2,6 milijona evrov), ki smo ga dobili decembra, ravno v času, ko je bila diskusija okrog podrejenega dolga najbolj intenzivna.

Kako posluje DBS?

Tekoče posluje relativno dobro. Podatki o dobičku pred slabitvami, ki jih spremljamo od leta 2005, so bili v povprečju med 4,5 in petimi milijoni, v zadnjih dveh letih pa so med osmimi in devetimi milijoni. Še vedno pa nosimo posledice slabitev zaradi odločitev leta 2007.

Katerih?

Tako kot pri vseh bankah so to bili gradbeni projekti. Nekaj smo jih imeli tudi mi.

Pa ne v kmetijstvu?

Ne, v kmetijstvu nikakor ne. Kmetijski sektor je pri nas manj tvegan, malo imamo slabitev. Pogosto tudi, če so težave, rešujemo zadeve z minimalnimi odlogi ali reprogrami. Če bi gledala v deležu slabitev, je delež kmetijskega sektorja precej pod ena. Zdaj se ne spomnim niti enega komitenta, ki bi bil problematičen iz tega sektorja.

Kdo pa so največji dolžniki iz tistih časov?

Največji dolžniki so še iz starih gradbenih projektov.

So med njimi tudi veliki kot na primer SCT?

Ne, tega nismo imeli, je pa nekaj sistemov, ne velikih, zneski so manjši. V tistih letih je bilo verjetno bogokletno, če nisi kreditiral, zato so tudi majhne banke pristavile svoj lonček.

So med dolžniki tudi danes zloglasni tajkuni?

Ne, med dolžniki ni zloglasnih tajkunov. Sicer pa ne morem omenjati imen komitentov, ker je to pač poslovna tajna.

Ta pa bo pri velikih bankah, kot kaže, zdaj razkrita?

No, nekateri so že bili omenjeni.

Koliko je tega, kar vam zdaj povzroča težave?

V samem deležu tega ni toliko, da bi ogrozilo poslovanje. Veliko smo že rešili s slabitvami.

Odpisujete dolg zaradi propada podjetij?

Da, tekoče spremljamo, vemo, kaj se dogaja s podjetji. Nekatere so še žive, še delajo, ampak vrednost zavarovanj iz leta v leto pada, in kolikor pada vrednost zavarovanj, toliko mi slabimo. Nekateri projekti so že precej oslabljeni, nekatere zadeve se zdaj v stečajnih postopkih prodajajo, nekaj jih imamo tudi uspešno rešenih in pričakujemo, da jih še bomo. Vstopamo tudi v skupne konzorcije, kjer rešujemo komitente. Sami smo se lotili tudi reševanja Semenarne Ljubljana.

Semenarna je po lanskem vročem dogajanju v postopku prisilne poravnave, ko ste jo rešili z dokapitalizacijo in jo tako ohranili v slovenski lasti, že v večinski lasti DBS. Zakaj zdaj odločitev, da postanete njeni izključni lastniki?

Ker verjamemo v njen obstoj in razvoj, ker želimo iz tega narediti uspešno zgodbo. Tekoče je kar uspešno prebrodila najhujše težave in verjamemo, da ima prihodnost, da je to družba, ki bo izšla iz težav. Ne glede na to, kdo bo v prihodnje lastnik, je pomembno, da Semenarna ostane. Pomembna so domača, avtohtona semena, mi res ne moremo biti odvisni samo od tujih semen, tujega pridelka.

To je tudi v duhu sedanje kmetijske politike?

Malo že. Vsaka država se oklepa svojega in pri hrani je to še posebno pomembno, ne glede na odprtost trga. Verjetno je prav, da tudi Slovenci kdaj pomislimo, kaj jemo.

Za DBS še kar velja, da je to kmečka banka, saj je tudi nastala zato, da bi bila dober servis kmetom oziroma kmetijstvu. Kako dober servis pa je?

Podpiramo ogromno projektov v kmetijstvu. Sofinanciramo evropske projekte, drugih investicij je v Sloveniji zelo malo. V okviru tega se kmetijski objekti še vedno gradijo in tu smo podpora kar pomembnemu delu agroživilskega sektorja. Ne podpiramo samo kmetov, zadrug, ampak tudi širši agroživilski del. Tu pri nas še vidimo zdravo jedro, ki ga velja spremljati.

Je zaradi krize, ki jo občutijo tudi ljudje v kmetijstvu, kaj več težav, več pomislekov pri najemanju posojil, so zavarovanja z vaše strani morda večja?

Vsakega kmeta seveda spremljamo in hočemo tako kot pri vseh drugih komitentih ustrezna zavarovanja, posojil ne damo brez zavarovanj. Prednost kmetov je seveda, da imajo kaj dati v zavarovanje. Ponavadi pri pridobitvi hipotek ali drugih oblik zavarovanja nimamo posebnih težav, zato je tudi varnost teh posojil bistveno večja in so tudi razmerja v zavarovanju ugodna.

Je pri vas že bilo kaj rubežev, unovčevanja hipotek kot, recimo, pri nekaterih avstrijskih bankah?

V dveh letih in pol, kolikor sem na tem mestu, nismo rubili nobenega kmeta in nihče ni propadel zaradi Deželne banke Slovenije. Razpršeni smo po vsej Sloveniji in naši zaposleni se v okolju, kjer delujejo, natančno pozanimajo, koga kreditirajo. Tako imamo veliko informacij, preden se odločimo za neko posojilo. Ne gremo kar na slepo. Ne nazadnje tudi svetujemo kmetom, če si želijo nekaj več, kot zmorejo.

Ali to pomeni, da niti zneski posojil niso prav veliki?

Večinoma res ne gre za posojila v zelo velikih zneskih, čeprav imamo za naše razmere tudi nekaj zelo velikih kmetov, predvsem v Pomurju. Te intenzivno spremljamo. Seveda so včasih rahle težave, ki jih povzročijo porušena razmerja na trgu, ko cene zelo padejo in so zaloge večje. Potem se s komitenti pogovorimo in se jim za kakšen mesec odloži plačilo, ampak izgub pri tem še res nismo imeli.

Kako varna je DBS?

Verjamem v našo banko in v to, da bomo dolgoročno ostali v tem bančnem sektorju, čeprav se bojim, da glede na to, kako kaže, ne bo prav veliko slovenskih bank oziroma bank v slovenskem lastništvu.

Koliko komitentov imate?

Malo več kot 60.000, med temi je približno polovica tistih, ki prejemajo subvencije. Nekateri kmetje imajo račune tudi pri več bankah in njihova izbira je, katera jim potem izplača subvencije. Med komitenti imamo precej upokojencev pa tudi mladih je vse več.