Tiskane izdaje
Ljubljana - Sekcija za pekarstvo, ki deluje v okviru zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, je že štirinajstič podelila zlata priznanja najboljšim pekom kruha, pekovskega in finega peciva ter testenin. Letos je bilo ocenjenih 78 pekovskih izdelkov iz 19 pekarskih podjetij, največ odkar poteka ocenjevanje.
Zlata priznanja je prejelo 52 vrst kruha, šest vrst pekovskega in osem vrst finega pekovskega peciva, šest vrst čajnega peciva ter dve vrsti testenin. Vse nagrajene izdelka so predstavili na podelitvi priznanj.
Cilj vsakoletnega ocenjevanja je potrditi kakovost pekovskih izdelkov, po katerih je vedno večje povpraševanje, izdelki z zlatim pečatom pa še dodatno odpirajo poti do trgovskih polic. Podelitev priznanj je za peke tudi praznik kruha, kot je dejal Janez Bojc, predsednik pekovske sekcije v zborničnem združenju in predsednik uprave Žita.
Prepoznavnost s pečatom
»Ko govorimo o kakovosti izdelkov, govorimo o njihovem stanju, v katerem izdelki s svojimi značilnostmi zadostijo zahtevanim kriterijem. Kakovostni izdelki torej ne bi smeli biti privilegij, ampak pravilo. Želim si, da bi bili vsi nagrajeni izdelki dobro vidni na prodajnih policah in da bi med poplavo izdelkov izstopali s pečatom odlične kakovosti tako, da bi jih potrošniki laže prepoznali in se odločali zanje. Želimo, da bi bilo takih izdelkov odlične kakovosti na trgu vsako leto več, ker se zaradi pritiskov na cene in močne ter pogosto tudi nelojalne konkurence velikokrat zgodi, da niso vsi izdelki na trgu v skladu s pravili kakovosti. V resnici pa je ravno kakovost tista, ki lahko prepriča domačega potrošnika in utira pot na tuje trge. K temu cilju bi morali stremeti vsi v čim večji meri. Trend porasta polpripravljenih zamrznjenih izdelkov z zagotovljeno stalno kakovostjo, ki se dokončno obdela na prodajnem mestu, nam to vsekakor omogoča. Prav je, da se pohvalimo s tovrstnimi odličji in jih tudi javno predstavimo ter smo nanje ponosni. Končno priznanje našemu trudu in delu pa nam dajo potrošniki, ki se na trgu med vsemi ostalimi odločijo za pečat odlične kakovosti. Takšna priznanja so navsezadnje popotnica in motivacija za nove uspeha, razvoj, inovativnost in nove zmage,« je poudaril Bojc.
Da bo dovolj dobrega kruha za vse
Po besedah predsednika GZS Sama Hribarja Miliča ima Slovenija na številnih področjih, tudi v branži agroživilstva, podjetja, ki so globalno konkurenčna, nadvse družbeno odgovorna in razvojno perspektivna. »Vendar pa ta podjetja in tudi druga, ki jim ne gre tako dobro, in teh je v Sloveniji veliko, v tem trenutku opozarjajo vse socialne partnerje ne le vlado, da potrebujemo hitre, pravočasne spremembe in predvsem zelo natančen posluh za predloge, ki jih dajemo, kaj vse je treba spremeniti, če hočemo, da bo tudi v prihodnje še dovolj kruha za vse v Sloveniji. Ne le, da ga bo dovolj ampak da bo tudi dovolj kakovosten, kot je ta, ki ga pečejo tokratni nagrajenci,« je poudaril prvi mož GZS.
Priznanja je podelil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki je spregovoril tudi o spreminjanju potrošniških navad, izzivu, za katerega verjame, da ga bodo proizvajalci sprejeli tudi kot svoj osebni poslovni izziv. Zadovoljen je, da po večletni kampanji vedno več kupcev išče domače proizvode, predvsem pa ga veseli, da potrošniki znajo že sami oceniti, kaj je slovenski proizvod. To ni le tisti, ki je spečen v slovenski peči, temveč je proizvod, ki v največji možni meri temelji na slovenski surovini, je še dejal Židan.
Udeležence podelitve in prejemnike priznanj je pozdravila tudi generalna sekretarka Evropskega združenja za pekarstvo, Susanne Döring, ki je izpostavila, da so »med trendi, ki jih upoštevajo industrijske pekarne, na prvem mestu jasne informacije in izdelki za zdrav življenjski slog«.
