Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska prestolnica je ob današnjem (38.) svetovnem dnevu turizma za dva dni postala tudi svetovna prestolnica zelenega in trajnostnega turizma. Številu prihodov turistov se povečuje iz leta v leto, lansko je bilo rekordno v svetu in pri nas, letošnje sedemmesečje napoveduje pri nas nov rekord.
Turistično najbolj oblegana je prepričljivo Stara celina z lanskimi šeststo milijoni mednarodnih prihodov turistov – vsa ostala področja skupaj Evrope po tem kazalniku niso dosegla.
Mednarodni svetovni turizem je v letu 2014 ustvaril za 975 milijard evrov prihodkov, lani pa po začasnih podatkih, ki jih objavlja mednarodna turistična organizacija WTO, za 1.110 milijard evrov prihodkov.
Tudi po teh podatkih je na vrhu Evropa z lanskimi skoraj 404 milijardami evrov prihodkov (od tega EU-28 334 milijard evrov). Sledi Azija z Oceanijo (in brez Bližnjega Vzhoda) z lanskimi 378 milijardami evrov prihodkov, na tretjem mestu pa so Amerike z 250 milijardami in od tega Severna Amerika z ZDA in Kanado s 191 milijardami evrov prihodkov od mednarodnega turizma.
Ker so v te prihodke vključeni tudi prevozi se razmerja spremenijo ko se prihodki prilagodijo na vsakega posameznega mednarodnega turista. Svetovno povprečje je bilo na vsakega od 1.184 milijonov turistov lani 940 evrov – povprečno pa je bil prihodek na turista po statističnih regijah najvišji v Aziji z Oceanijo, vsak od 279 milijonov turistov je potrošil 1360 evrov in najnižji v Afriki (53 milijonov turistov, 560 evrov) ter v Evropi (608 milijonov turistov, 660 evrov).
Srednja in vzohdna Evropa z najmanj prihodka od turista
Najnižji prihodek od posameznega mednarodnega turista od skupaj 127 milijonov je bil po začasnih podatkih s 360 evri dosežen v – Srednji in Vzhodni Evropi. Torej tudi pri nas. Kar pa je pojasnljivo z razmeroma nižjimi transportnimi stroški. Na predzadnjem mestu je s 410 evri prihodkov od vsakega mednarodnega turista od 19 milijonov Severna Afrika, na vrhu pa Oceanija z 2690 evri na vsakega od dobrih štirinajstih milijonov turistov.
Letošnji svetovni dan turizma poteka pod geslom Turizem za vse. Čeprav so turistična potovanja in počitnice del tudi slovenskega vsakdana, veliko ljudi iz različnih razlogov ne more potovati. V letu 2015 se je po podatkih slovenskega statističnega urada odpravilo na vsaj eno zasebno potovanje po Sloveniji ali v tujino, na katerem so vsaj enkrat prenočili, dobre tri petine prebivalcev Slovenije, starih 15 ali več let.
S tem podatkom se Slovenija uvršča rahlo nad povprečje EU. Najbolj potovalno navdahnjeni, s štiripetinsko udeležbo na zasebnih potovanjih, so bili prebivalci Finske, Češke, Danske, Luksemburga in Nizozemske, najmanj pa Romunije (le vsak četrti prebivalec) in za njo prebivalci Bolgarije, Italije, Grčije ter Portugalske, saj sta potovala le dva od petih prebivalcev.
Starejši porabijo manj denarja
S starostjo prebivalcev se udeleženost na zasebnih potovanjih znižuje. Med prebivalci Slovenije, starimi vsaj 15 let, se jih v letu 2015 ni odpravilo na nobeno zasebno potovanje z vsaj eno prenočitvijo 37 odstotkov.
Delež prebivalcev, ki se ne odpravijo na niti eno zasebno potovanje z vsaj eno prenočitvijo, s starostjo oseb narašča. V 2015 je bilo v starostni skupini 15–24 let takih, ki zasebno niso potovali niti enkrat, petina, v starostni skupini 65 ali več let pa kar dve tretjini.
Podatki evropskih statistikov za leto 2014 kažejo, da so starejši turisti v EU predstavljali petino vseh turistov, za počitniške aktivnosti pa so v povprečju porabili manj denarja kot znaša povprečje – 52,6 evra na dan, kar je 12,7 evra manj od povprečja.
V Sloveniji so starejši turisti, ki predstavljajo le desetino od vseh turistov, v povprečju na dan porabili 41,3 evra, kar je 14,5 evra manj kot znaša povprečna dnevna poraba turistov pri nas.
Starejši evropski turisti počitnice pogosteje preživljajo doma, zgolj tretjina se jih odpravi na tuje. V Sloveniji se odpravi na počitnice v tujino skoraj tri petine vseh starejših turistov – kar je pač posledica tako majhnega števila potujočih starejših prebivalcev Slovenije kot majhnosti države in s tem bližine tujine. (Posebej Hrvaške.)
