Povprečna letna neto plača, preračunana na mesec, je v letu 2013 znašala 1044 evrov. Nižjo neto plačo od tega zneska je imelo 63,6 odstotka zaposlenih, neto plača polovice zaposlenih pa je bila nižja od 899 evrov.
Povprečne plače v javnem sektorju višje, v zasebnem sektorju pa nižje od povprečne plače
V letu 2013 je skoraj 52 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju in skoraj 60 odstotkov zaposlenih v sektorju država imelo višjo ali visokošolsko izobrazbo, zato so bili zneski plač skoraj 45 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju in skoraj 46 odstotkov zaposlenih v sektorju država razporejeni v zgornjih šest razredov porazdelitve; to pomeni, da so bile bruto plače teh zaposlenih enake ali višje od 1712 evrov.
V zasebnem sektorju je imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo le okoli 22 odstotkov zaposlenih in prav toliko se jih je tudi razvrstilo v zgornjih šest razredov porazdelitve. Skoraj polovica zaposlenih oseb v zasebnem sektorju se je razvrstilo v prvih osem razredov; to pomeni, da so bile bruto plače približno polovice oseb, zaposlenih v zasebnem sektorju, enake ali višje od 1162 evrov.
Delež zaposlenih z najvišjimi bruto plačami (3326 evrov ali več) je v javnem sektorju znašal 5,9 odstotka (5,5 odstotka v sektorju država, 6,8 odstotka v javnih družbah), v zasebnem pa 4,5 odstotka.
Med zaposlenimi osebami z najnižjimi in najvišjimi bruto plačami jih največ dela v predelovalnih dejavnostih
Slabih deset odstotkov zaposlenih oseb se je v letu 2013 uvrstilo v prvi decilni razred, kar pomeni, da so prejemale bruto plače, ki so bile enake ali nižje od 811 evrov. Večina zaposlenih s takimi bruto plačami je delala v treh dejavnostih: največ, skoraj četrtina, jih je delalo v predelovalnih dejavnostih (te tudi sicer zaposlujejo največ ljudi), 16,8 odstotka v trgovini, vzdrževanje in popravila motornih vozil, 10,9 odstotka pa v dejavnosti gradbeništvo.
Največ od deset odstotkov zaposlenih oseb z najvišjimi bruto plačami v letu 2013 (z enako ali višjo od 2601 evro) je delalo v predelovalnih dejavnostih, 18,9 odstotka; 11,1 odstotka jih je delalo v zdravstvu in socialnem varstvu, 11 odstotkov v dejavnosti javna uprava in obramba, dejavnost obvezne socialne varnosti, 11 odstotkov pa v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil.