Tiskane izdaje
Ljubljana – Računsko sodišče je v svoji reviziji gospodarnosti poslovanja Slovenskih železnic ugotovilo, da so v letih 2010 do 2012 izplačevale članom poslovodstva previsoke plače, kar posledično pomeni, da SŽ niso ravnale gospodarno.
V računskem sodišču ugotavljajo, da SŽ pri določitvi osnovnih plač za januar 2010 – v času vlade Boruta Pahorja – niso uporabile vladnih priporočil in so generalnemu direktorju Goranu Brankoviču izplačale za 409 evrov bruto previsoko osnovno plačo, namesto 6966 evrov bruto namreč 7375 evrov bruto; delavskemu direktorju Albertu Pavliču pa namesto 6637 evrov bruto za 368 evrov bruto previsoko osnovno plačo, 6269 evrov. Na SŽ so računskemu sodišču pojasnili, da je do razlike prišlo zato, ker je državni statistični urad podatke o povprečni plači v dejavnosti objavil šele februarja. Ostale plače pa so bile izplačane v primerni višini.
Nadzorni svet (do odstopa jeseni leta 2010 ga je vodil Andrej Godec) je s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi omogočil, da so SŽ obračunale in izplačale Goranu Brankoviču za obdobje med 1. januarjem in 30. junijem leta 2010 natančno 3.376 evrov bruto dodatka za delovno dobo, Albertu Pavliču pa v istem polletju za 5.095 evrov bruto. Ker SŽ niso upoštevala avtentične razlage "Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih", da so namreč poslovodečim vsi dodatki že všteti v osnovno bruto plačo – kar je bilo kasneje upoštevano – so poslovodstvu izplačale osnovne plače v prevelikem znesku za 9.353 evrov bruto. V SŽ so pojasnili, da so povprečne plače članov poslovodstva računali samo upoštevaje plače zaposlenih v skupini SŽ v Sloveniji, ne pa zaposlenih v družbah Calidus SOL Savudrija, SŽ-ŽGP Beograd in SŽ-ŽGP Podgorica.
Poleg tega so SŽ Goranu Brankoviču neupravičeno obračunale in izplačale za prevoz na delo 1.320 evrov neto preveč. V SŽ so revizorjem pojasnili, da so mu ta preplačila pri naslednjih plačah odtegnili. Računsko sodišče še navaja, da Goranu Brankoviču tudi niso obračunale bonitete za uporabo službenega vozila v zasebne namene v skupnem ocenjenem znesku 12.516 evrov bruto. Albertu Pavliču pa so SŽ po navedbah revizorjev iz drugih pravic neupravičeno plačale premijo za dodatno pokojninsko zavarovanje v znesku 151 evrov.
Ker SŽ niso imele zagotovljenega bilančnega dobička, iz katerega bi se lahko poslovodstvu izplačal spremenljivi prejemek za leto 2010, so po mnenju računskega sodišča z izplačilom nagrade Goranu Brankoviču v višini 25.975 evrov bruto in Albertu Pavliču v znesku 23.378 evrov bruto ravnale negospodarno. Sklep o izplačilih je sprejel nadzorni svet, ki ga je med aprilom 2010 in septembrom 2011 vodil Igor Zajec.
Goranu Brankoviču so SŽ novembra 2011 obračunale za 1815 evrov bruto previsoko odpravnino: namesto 43.231 evrov bruto 45.056 evrov bruto.
Računsko sodišče nadalje ugotavlja, da je bil Brankovičev naslednik Igor Blejec, ki je bil generalni direktor SŽ od novembra 2011 do marca 2012, "odpoklican s funkcije na podlagi sklepa nadzornega sveta, ki ni vseboval razlogov za odpoklic." Za Blejca "je nadzorni svet menil, da ni sposoben dalje voditi poslovanja" SŽ, "kar lahko predstavlja utemeljen razlog za njegov odpoklic." Takšno ravnanje nadzornikov, med septembrom 2011 in septembrom 2012 jih je vodil Bojan Brank, je omogočilo neupravičeno izplačilo 44.311 evrov bruto odpravnine Igorju Blejcu. V SŽ so revizorjem pojasnili, povedano preprosto, da je šlo za poslovno odločitev nadzornikov, saj bi bili drugačni postopki dokazovanja v kočljivem obdobju prestrukturiranja za družbo še manj primerni.
