Prevent zaprl vrata podjetja v Radljah ob Dravi

Z iztekom programa šivanja avtomobilskih sedežnih prevlek je Prevent Global zaključil proizvodnjo v obratu v Radljah ob Dravi. Na čakanje na delo je napotenih 185 delavk, 50 pa jih bo delo nadaljevalo v Slovenj Gradcu.

Da. O./STA
sob, 06.03.2010, 10:10

Radlje ob Dravi - Z iztekom programa šivanja avtomobilskih sedežnih prevlek je Prevent Global v petek zaključil proizvodnjo v obratu v Radljah ob Dravi. Na čakanje na delo je napotenih 185 delavk, 50 pa jih bo delo nadaljevalo v Slovenj Gradcu. Ukrep je del sanacijskega načrta Prevent Globala, po katerem bo letos delo izgubilo predvidoma od 350 do 400 zaposleni.

Predsednik uprave Prevent Globala Renato Krajnc navaja dva razloga za zapiranje obrata v Radljah. Prvi je povezan z iztekom programa avtomobilskih sedežnih prevlek, ki so jih izdelovale šivilje v Radljah. Drugi razlog za zaprtje pa je, da je to del sanacijskega programa podjetja, saj zaradi racionalizacije stroškov na slovenjgraški lokaciji združujejo proizvodnji iz Slovenj Gradca in Radelj ob Dravi. Bo pa sicer v Radljah naslednje tri tedne še občasno potekala proizvodnja v manjšem obsegu za individualna naročila kupca iztekajočega se programa.

 

Uprava je v sanacijskem načrtu podjetja Prevent Global, ki se je znašel na robu plačilne nesposobnosti, predvidela, da bo letos v skupini delo izgubilo od 350 do 400 zaposlenih. V podjetju so s pripravo programa presežnih delavcev že začeli, vendar s sindikati še niso začeli usklajevati kriterijev za odpuščanje.

 

Ob tem Krajnc poudarja, da zaposleni iz Radelj ob Dravi, ki so bili napoteni na čakanje na delo, niso v neposredni povezavi s programom presežnih delavcev, ki ga bodo pripravili po kriterijih glede na vse zaposlene. Predsednik podjetniškega sindikata Vlado Zorman pa pravi, da za zaposlene čakanje na delo predstavlja določen pritisk, ni pa neugodno, saj dobijo za čas čakanja na delo izplačano polno nadomestilo plače.

 

Dolg bankam znaša 55 milijonov evrov

 

Najpomembnejši del sanacijskega programa predstavljajo pogovori z bankami, ki jim Prevent Global dolguje 55 milijonov evrov, od tega letos v plačilo zapade 42 milijonov. Krajnc ocenjuje, da so pogovori v zaključni fazi in da bodo z njimi zaključili predvidoma v dveh tednih. "Sem optimist in pričakujem, da bomo dosegli nek dogovor in lahko nadaljevali z načrtovanimi aktivnostmi," je dejal Krajnc, ki za STA ni želel komentirati neuradne informacije, da naj bi Nova Ljubljanska banka zahtevala dokapitalizacijo podjetja.

 

Vir za poplačilo dela dolga bo tudi odprodaja nepotrebnega premoženja, za katerega so v podjetju seznam že pripravili in opravljajo pogovore. Zanimanja za nakupe nepremičnin je kar nekaj, pravi Krajnc, pogovori pa potekajo. Drugi del premoženja predstavljajo podjetja v lasti Prevent Globala, kot sta Lesna Tovarna ivernih plošč Otiški Vrh in Aerodrom Maribor. "Imamo praktično interesente za vsako od teh podjetij," je dejal Krajnc in dodal, da se z nekaterimi pogovarjajo, vendar pa po njegovih besedah v tem trenutku nimajo interesa prodajati oz. so vse opcije odprte.

 

Pomembno za nadaljnji obstoj družbe je tudi sodelovanje z za zdaj edinim, sicer posrednim kupcem avtomobilskih sedežnih prevlek, nemško družbo Prevent DEV. Kljub temu da se je storitvena pogodba med podjetjema že iztekla, družbi še nista podpisali nove. Kot pojasnjujejo v Prevent Globalu, dogovori še potekajo, želijo pa si, da bi bila pogodba sklenjena čim prej.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
Neznan

Colateral damage!! Prve žrtve vojne! Ko jih bojo pa lastniki dobli bo pa jokanje ampak je le vprašanje časa, ker jih poznamo in vemo kje so doma! Brez skrbi samo čakamo na pravi cajt! Pazi se Jože.......

07. marec 2010, ob 11:32:08
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej