Tiskane izdaje
Ljubljana – Globalni turizem prispeva desetino svetovnega bruto proizvoda (BDP). Vsako enajsto delovno mesto je v turizmu, turistični izvoz na leto doseže 1235 milijard evrov, to je šest odstotkov svetovnega izvoza in tri desetine svetovnega izvoza storitev.
Po številu prihodov in zaslužku od tujskega turizma je trdno na prvem mestu Evropa (z vso nekdanjo Sovjetsko zvezo, Turčijo in Izraelom), lani s 584 milijoni (51 odstotkov) tujih turistov in 419 milijardami evrov (41 odstotkov) prihodkov. Na drugem mestu je azijsko-tihomorsko območje (z Avstralijo in Novo Zelandijo, seveda) z 263 milijoni (23 odstotkov) tujih turistov in 311 milijardami evrov prihodkov (30 odstotkov svetovnega »izplena« iz mednarodnega turizma) in na tretjem Amerika s 182 milijonov (16 odstotkov) turistov in 226 milijardami evrov prihodkov (22 odstotkov).
Med državami je po številu prihodov tujih turistov s skoraj 84 milijoni na prvem mestu Francija, sledijo ZDA (75 milijonov), Španija (65), Kitajska (56), Italija (49), Turčija (40), Nemčija (33), Združeno kraljestvo (33), Rusija (30) in Mehika (29). Po prihodkih od tujskega turizma je vrstni red povsem premešan. Na prvem mestu so s 146 milijardami evrov ZDA, druga Španija ima samo tretjino ameriških prihodkov, 54 milijard evrov, na tretjem mestu pa je Kitajska s 47 milijardami evrov, vendar brez petouvrščenega Macaa (42 milijard evrov) in desetouvrščenega Hongkonga (32 milijard evrov). »Kitajski« seštevek bi prinesel 120 milijard evrov in trdno drugo mesto. Na četrtem mestu po prihodkih iz mednarodnega turizma je Francija (46 milijard evrov), na šestem Italija (37,5), na sedmem Združeno kraljestvo (37,3), na osmem Nemčija (36) in na devetem z enakim iztržkom kot že omenjeni Hongkong je Tajska (32 milijard evrov).
Slovenski turistični iztržek
Zadnji dve leti je slovenski iztržek iz turizma znašal malo več kot dve milijardi evrov, delež v izvozu storitev pa je bil 40-odstoten, poudarja prva dama slovenskega turizma, v. d. direktorice obnovljene Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. Posredno pa ustvari slovensko turistično gospodarstvo 13 odstotkov BDP, v letošnjem prvem polletju je dober milijon tujih turistov prespalo pri nas, po podatkih tukajšnjega statističnega urada, natančno 2.448.642-krat. Več kot polovico turistov prihaja s petih glavnih trgov: Italije, Avstrije, Nemčije, Rusije in Nizozemske.
Mednarodni turizem bo še rastel, napoveduje Marcio Favilla, izvršni direktor v svetovni turistični organizaciji (UNWTO). Leta 1974 se je število mednarodnih turistov ustavilo pri dvesto milijonih, podvojilo se je do leta 1989, doseglo leta 1997 skupaj 600 milijonov in 800 milijonov nato leta 2005. Pet let pozneje je bilo pri 940 milijonih, leta 2012 prvič čez milijardo in lani 1,133 milijarde. Po napovedih UNWTO bo leta 2020 mednarodnih turistov 1,4 milijarde, leta 2030 pa 1,8 milijarde.
V nedavni razpravi o partnerstvu je Marcio Favilla dejal, da se Slovenija in Hrvaška, na primer, še naprej borita za turiste na evropskih trgih, sodelujeta pa pri oddaljenih trgih, kjer tržita skupno destinacijo. Partnerstvo pa še ne pomeni, da si partnerja na določenih področjih ne bosta več konkurirala. Primer Slovenije in Hrvaške dokazuje, da so tudi odnosi med tesnimi partnericami zahtevni, pa opozarja Pedro Ortun Silvan iz evropske komisije. A v 21. stoletju nobeni državi in nobenemu podjetju ne more uspeti samima. Nujen je razvoj digitalnega turizma, saj so turisti dandanes obveščeni in digitalno usposobljeni, poleg tega so po Ortunovih navedbah individualisti in želijo drugačne izkušnje.
Preusmeriti zanimanje
Precej drugačne številke o številu tujih turistov – verjetno zaradi drugačne razdelitve držav in definicije tujskega turizma – navajajo v Tihomorsko-azijskem potovalnem združenju (PATA – Pacific Asia Travel Association), katerega članica je od letošnjega julija tudi Slovenija in katerega izvršni direktor Mario Hardy navaja, da je bilo v Evropi leta 2005 okoli 210 milijonov tujih turistov in lani 230 milijonov, do konca desetletja pa naj bi se njihovo število na leto povečevalo po 2,8-odstotni stopnji. V Aziji naj bi bilo pred desetletjem 230 milijonov tujih turistov in lani 360 milijonov, do konca tekočega desetletja pa naj bi se njihovo število povečevalo po 6,8-odstotni letni stopnji.
Hardy še poudarja, da je pritisk na turistične »ikone«, od zgodovinskih do naravnih spomenikov in letovišč, postal prevelik. Azija se lahko po njegovih besedah uči od Evrope, ki ji je uspelo preusmeriti zanimanje tudi v manj znane turistične destinacije in ustvariti zanimanje za nove. Pomembna je diverzifikacija ponudbe; medvladno sodelovanje in javno-zasebno partnerstvo pa sta po Hardyjevem mnenju ključna za sprejemljiv razvoj turizma. Mladi, ki so prihodnji turisti, imajo sveže ideje, zato jim je treba prisluhniti.
