Ljubljana - Zamisel, da bi Stanovanjski sklad RS (SSRS) še nezgrajena tržna stanovanja iz projekta Brdo prekvalificiral v zelo iskana neprofitna najemna stanovanja - to možnost je pred dobrim mesecem javno napovedal okoljski minister Karl Erjavec - je padla v vodo zadnji lanski delovni dan. Tedaj je nadzorni svet sklada, ki ga vodi resorni minister, obravnaval analizo o možnostih prodaje stanovanj na Brdu in se odločil, »da bodo že začeti postopki stekli skladno z javnim naročilom iz leta 2005«. Z drugimi besedami: sklad bo stanovanja zgradil in nato vendarle prodal.
Erjavčeva zamisel o prekvalifikaciji projekta Brdo je bila smiselna, korak v pravo smer v takratnih okoliščinah. Gradnjo na Brdu so nadzorniki namreč konec leta začasno ustavili, ker so se hoteli prepričati, kakšne so prodajne možnosti. SSRS kot investitor je moral namreč pred koncem leta predlagati rebalans finančnega načrta, saj mu predvsem zaradi gospodarske krize in padca plačilno sposobnega povpraševanja ni uspelo prodati večine tržnih stanovanj in pridobiti dovolj soinvestitorskih projektov. Pri prodaji stanovanj za trg je dosegel manj kot 20 odstotkov načrtovanega iztržka. Po drugi strani v državi še vedno primanjkuje neprofitnih najemnih stanovanj, zato bi bila preusmeritev državnega stanovanjskega sklada v zagotavljanje predvsem tovrstnih najemnih stanovanj dobrodošla in končno (celo po ministrovih besedah) skladna s pravim poslanstvom SSRS. Preveliko skrb za tržno ponudbo in preskromno aktivnost na področju neprofitnega najema je stanovanjskemu skladu (pravzaprav pa tudi odgovornim v ministrstvu za okolje in prostor) pred kratkim očitalo tudi računsko sodišče; ugotovilo je, da je bil eden poglavitnih ciljev nacionalnega stanovanjskega programa oskrba z neprofitnimi najemnimi stanovanji, v revidiranem obdobju med letoma 2000 in 2007, dosežen samo 32-odstotno. Pri tem krivda ni zgolj pri skladu, ampak tudi pri neaktivnih občinah in skromnih proračunskih sredstvih v ta namen.
Kupci čakajo na stanovanja na Brdu
Analiza prodajnih možnosti za stanovanja na Brdu, ki so jo pripravile strokovne službe sklada, je očitno prepričala nadzornike sklada, da je to dober posel. Iz odgovorov SSRS na Delova vprašanja izhaja, da bi bila sprememba namembnosti projekta pravno in finančno zelo težko izvedljiva. Treba bi bilo spremeniti prostorske akte, drugačno bi bilo obdavčenje in evidentiranja zalog, prizadeti bi bili varčevalci iz stanovanjske sheme, ki jim sklad v Ljubljani (v nasprotju z vrsto drugih slovenskih mest) že od leta 2006 ni ponudil možnosti nakupa stanovanja pod ugodnejšimi pogoji. »Predvsem pa bi imela takšna sprememba velike finančne posledice, saj bi se investicija v primeru prodaje povrnila v razmeroma kratkem času, ob spremembi namembnosti pa šele v več desetih letih. Sklad bi s tem izgubil znaten del svojih virov za zagotavljanje stanovanj, kar opravlja po zakonskem pooblastilu in za kar od države ne dobi nobenih finančnih sredstev.« Na nakup stanovanj na Brdu po informacijah iz SSRS že več let čakajo mlade družine, kot tudi varčevalci iz stanovanjske sheme.
»Vodstvo SSRS seveda nima nikakršnih težav s sprejetimi odločitvami države oziroma njene politike zagotavljanja neprofitnih najemnih stanovanj, pri čemer morajo biti odločitve utemeljene, pregledne in predvsem smotrne,« ob tem poudarja direktor SSRS Primož Pirc. Na Brdu bodo postopki, povezani z oddajo gradbenih del, stekli po potrditvi poslovnega in finančnega načrta SSRS.
Iz razpisov za prodajo tržnih stanovanj iz let 2007 in 2008 (na lokacijah v Novem mestu, Postojni, Kranju, Mariboru, na Jesenicah, v Ajdovščini, Vipavi, Šmarju pri Jelšah, Rušah pri Mariboru in v Pivki) je po zadnjih podatkih neprodanih še 308 stanovanj. Zaradi skromnega povpraševanja je nadzorni svet SSRS sklenil slediti možnosti, ki je bila zapisana že v obeh razpisih, namreč, da lahko - če je interes fizičnih oseb preskromen - spremeni razpisne pogoje ali ponudi stanovanja tudi nekaterim pravnim osebam. Nadzorniki so tako pooblastili upravo sklada, naj preveri, ali bi stanovanja hoteli kupiti subjekti javne uprave ali javna podjetja oziroma ali obstaja interes za najem teh stanovanj. Kot je bilo razumeti, na skladu že aktivno preverjajo te možnosti.
Skromna bera prenosa državnih stanovanj
Naj ob tem spomnimo na še eno veliko in obetavno novico, iz katere se očitno ne bo »rodila niti miš«. Vlada je maja lani sprejela sklep o prenosu stanovanj v lasti države (ministrstev za javno upravo, obrambo in notranje zadeve) na SSRS, deloma v last, deloma pa v brezplačno uporabo za neprofitni najem. Kot smo izvedeli od SSRS, je za zdaj končan le drugi postopek, postopki za prenos v last in posest pa še niso niti stekli (ne po krivdi sklada). Od 540 stanovanj, ki jih je sklad dobil v petletno brezplačno uporabo, je kar 423 stanovanj zasedenih z imetniki pravice do trajnega najema, le 117 stanovanj pa je prostih. Financiranje obnove stanovanj namreč ni urejeno, neprofitna najemnina od nekaj več kot 400 zasedenih stanovanj pa ne zadošča niti za redno in investicijsko vzdrževanje.
Iz tiskanega Dela.