Ključni cilj novega zakona bi moralo biti uvajanje koncepta varne prožnosti, vendar novemu vladnemu predlogu nasprotujejo tako sindikati kot delodajalci.
Predvidene ključne novosti ZDR naj bi bile skrajševanje odpovednih rokov, in sicer s 150 na 90 dni (za 25 let dela pri delodajalcu) in s 75 na 60 dni (za 15 let dela pri delodajalcu). Vlada predlaga, da bi bile odpravnine nižje za 20 odstotkov, z zakonom o urejanju trga dela pa naj bi po drugi strani zvišali nadomestila za primer brezposelnosti in razširili krog upravičencev do denarnega nadomestila za delavce, ki so bili zaposleni 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih (za razliko od sedanjih 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih), s čimer želijo zaščititi mlade in skrajšati delovno dobo, ki je potrebna za pridobitev nadomestila. Denarna nadomestila za brezposelne bodo v prvih treh mesecih prejemanja višja, s sedanjih 70 odstotkov se bodo povišala na 80 odstotkov. Višja bosta predvidoma tudi minimalno denarno nadomestilo in povprečno denarno nadomestilo, ki se bo zvišalo zaradi dviga minimalne plače. Da bi čimbolj spodbudili brezposelne k iskanju dela, načrtujejo, da bi brezposelni v primeru zaposlitve za krajši delovni čas ohranili sorazmerni del denarnega nadomestila, prav tako pa bi jim omogočili opravljanje dela do vrednosti 200 evrov mesečno ob ohranitvi pravice do prejemanja denarnega nadomestila. Novi zakon naj bi omogočil tudi delno brezposelnost in vključevanje brezposelnih oseb v malo delo in druge oblike dela, status brezposelne osebe pa bi lahko pridobili tudi tisti, ki se izobražujejo ob delu.
Proti so tako delodajalci kot sindikati
Sindikati vladnemu predlogu nasprotujejo predvsem zaradi znižanja odpravnin na eno petino plače za eno leto delovne dobe, ker menijo, da nudi premajhno zaščito delavcem na področju pravne varnosti, vladi pa očitajo, da je preveč prisluhnila delodajalcem in njihovi želji po tako imenovani varni prožnosti. »Sindikati želimo, da bi nova zakonodaja zaščitila predvsem delavce. Vlada namreč izhaja iz napačne predpostavke, da bi z lažjim odpuščanjem prišli do novih oziroma do ohranitve že obstoječih delovnih mest. Če bo obveljala vladna ponudba, bodo krajši konec potegnili zaposleni, delodajalci pa bodo povečali dobičke,« je sedanji vladni predlog komentiral predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Delodajalci vladnemu predlogu nasprotujejo, ker si želijo predvsem celovitejših sprememb, kot so večje znižanje odpravnin, krajši odpovedni roki ter temeljitejše spremembe zakona o delovnih razmerjih na področju davčne razbremenitve plač in bolniških nadomestil, pri tem pa poudarjajo, da so bili krajši odpovedni roki v okviru sprememb ZDR leta 2007 že dogovorjeni, vendar zaradi prehodne določbe 90. člena zakona niso bili nikoli realizirani. Navedena določba namreč določa, da se določila o spremenjenih odpovednih rokih začnejo uporabljati z dnem uveljavitve pravice do nadomestila za primer brezposelnosti za osebe, ki so starejše od 50 let in imajo najmanj 25 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. Sprememba zakona, ki ureja pravico do nadomestila za primer brezposelnosti, pa še ni bila sprejeta. Delodajalci poleg tega opozarjajo, da se spremembe nanašajo predvsem na delavce, ki so pri delodajalcu zaposleni nad 25 let, kar pomeni, da gre večinoma za delavce, ki že izpolnjujejo pogoj za varstvo starejših delavcev. Tej kategoriji delavcev pogodbe o zaposlitvi praviloma ni mogoče odpovedati iz poslovnega razloga dokler ne izpolnijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. »Vladni predlog sprememb ZDR ne omogoča niti lažjega odpuščanja, niti lažjega zaposlovanja, gre le za nekoliko nižjo ceno odpovedi. Dve tretjini slovenskih izdelkov in storitev namreč izvozimo in zato si želimo primerljive pogoje, ki bodo omogočili uspešno konkuriranje na evropskem in svetovnem trgu. V globalni konkurenci bomo lahko uspešni le, če bomo imeli vsaj podobne pogoje gospodarjenja,« meni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič in dodaja, da predlagane spremembe nimajo nikakršne povezave z obljubljeno povečano prožnostjo na trgu dela, saj pomenijo le kozmetične popravke zakona, predvsem pa ne prinašajo tistega, kar gospodarstvo v težkih razmerah potrebuje.
Iz današnje tiskane izdaje priloge Dela FT