Sto eno podjetje za registracijo domene s končnico .si

Registracija preprosta in poceni, a s tem skrbi 
še ni konec. Če domena poteče, lahko neha delovati e-pošta ali se ustavi proizvodnja.

Objavljeno
29. februar 2016 17.54
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Domene so kot poštni naslovi, s katerimi podjetja, posamezniki, različne organizacije in države dokazujejo svoj spletni obstoj in aktivnost. Tako kot lahko poštni naslovi postanejo predmet različnih zlorab, so tudi domene ranljive za najrazličnejše kršitve.

Iz sveta mode je zadnji aktualen primer podjetja Dr. Martens. Podjetje, ki je lastnih istoimenske blagovne znamke, je sprožilo postopek proti posamezniku, ki je registriral domeni drmartensshoestore.xyz in drmartens-shoes.xyz, pod katerima je prodajal ponarejene škornje te znamke. Arbitražno sodišče, ki deluje v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, je po pregledu dokazov odločilo v prid pritožniku in odredilo, da se obe domeni preneseta nanj.

Domena Ferragamo nič več slovenska

Podoben domenski spor v Sloveniji se je nanašal na domeno ferragamo.si, ki jo je registriral/a T. Z. Italijanska družba Salvatore Ferragamo, ki je lastnik blagovne znamke Ferragamo, je vložila pritožbo na razsodišče za alternativno reševanje domenskih sporov za vrhnjo domeno .si. To je odločilo, da se domena prenese na pritožnika, družbo Salvatore Ferragamo. Vseh domenskih sporov za domeno .si, o katerih je doslej odločalo razsodišče, je bilo 79, kar je po oceni Barbare Povše Golob, vodje nacionalnega registra za vrhnjo domeno .si, malo.

 

Bolj v kategorijo pobalinstva pa se uvršča dejanje Američana Sanmaya Veda, ki je septembra lani za vsega 12 dolarjev kupil domeno google.com. Njen lastnik je bil le kakšno minuto, nato so pri tehnološkem velikanu opazili programersko napako v svojem sistemu in nakup razveljavili. V Googlu so svojemu nekdanjemu zaposlenemu, ki je povedal, da je nakup opravil iz radovednosti, ali mu bo sploh uspel, in ne v »slabi veri«, za razkritje varnostne luknje v svojem sistemu ponudili šest tisoč dolarjev – tovrstno prakso nagrajevanja so uporabili že večkrat –, ko so izvedeli, da bo Sanmay Ved znesek namenil v dobrodelne namene, so znesek podvojili.

Cene za prvo leto registracije že za 12 evrov

Domeno je razmeroma lahko in poceni registrirati; za domene s končnico .si se cene za prvo leto registracije začenjajo pri 12 evrih. Posameznik pri enem od okoli stotih slovenskih registrarjev preveri, ali je domena, ki jo želi registrirati, prosta, nato jo registrira za obdobje od enega do petih let. Pri tem pa se skrb za domeno ne konča, opozarja direktor podjetja Domenca Uroš Čimžar. Uporabniki se po njegovem mnenju premalo zavedajo, kakšne težave si lahko nakopljejo zgolj s tem, ko pozabijo podaljšati domeno. Če domena poteče, lahko podjetju na primer neha delovati elektronska pošta, ki vsebuje isto ime kot domena. Neki stranki Domence pa se je zaradi poteka veljavnosti domene, ki je bila povezana z delovanjem nadzornega sistema, ustavila celotna proizvodnja.

Med največjimi ponudniki že registriranih domen je spletni Sedo, na katerem je mogoče domene kupiti, prodati ali jih »parkirati«. Zneski s seznama najdražje prodanih domen gredo v desetine milijonov dolarjev. Nosilka rekorda je domena vacationrentals.com, ki jo je podjetje Brain Sharples (lastnik spletne strani homeAway.com) leta 2007 kupilo za 35 milijonov dolarjev.

Majhni zaslužki: od 100 do največ 1000 evrov

Zaslužki na slovenskem sekundarnem trgu domen so po Čimžarjevih besedah nizki. »S prodajo ene domene s končnico .si lahko dobiš od nekaj sto do največ tisoč evrov.« Barbara Povše Golob pa pravi, da težko preživi tudi podjetje, ki se ukvarja zgolj z registracijo domen, zato registrarji v glavnem nudijo več storitev: izdelavo in optimizacijo spletne strani, google oglaševanje, e-poštni marketing …

V Sloveniji je bilo leta 2015 registriranih 118.117 domen z vrhnjo končnico .si, v letošnjem letu pa se je njihovo število povzpelo na 119.074. Največji letni prirast registriranih domen je bil leta 2010, v obdobju 2014-2015 pa je opaziti stagnacijo. Povše Golobova pove, da je takšen splošen trend pri nacionalnih vrhnjih domenah. Deloma je počasna rast posledica zasičenosti tržišča, deloma posledica dotoka novih domenskih končnic, odkar je za najbolj priljubljeno končnico .com zmanjkalo smiselnih domen. Dodaja pa, da je rast morda res majhna, ampak je zdrava, saj ljudje domen ne registrirajo v želji, da bi jih mastno prodali, temveč jih dejansko uporabljajo.

»Uporabnike prepričujemo, da je več razlogov za izbiro domenske končnice .si,« pravi Povše Golobova: »Z njo uporabnik dokaže, da prihaja iz Slovenije, ima možnost zanimivih besednih kombinacij in veliko izbiro domenskih imen v primerjavi z drugimi končnicami, registracijo lahko opravi v slovenščini, reševanje morebitnih sporov pa poteka na slovenskih sodiščih.«