Katarina Fidermuc
Ljubljana - Obdavčite razkošje bo bržkone nasvet, ki ga bo vlada v prihodnjih mesecih, ko bo iskala nove proračunske vire, slišala še večkrat. Predsednik vlade Borut Pahor je pretekli teden po seji vlade, na kateri je ta zavrnila možnost, da bi za neto dohodke nad 30.500 evrov hitro uvedla dva nova dohodninska razreda z davčnima stopnjama 45 in 50 odstotkov, omenil obdavčitev luksuza. Na ministrstvu za finance je za zdaj mogoče zvedeti, da v njihovih sodobnejših zbirkah podatkov ni opredelitve razkošja, ki bi jo bilo mogoče uporabiti v davčne namene. Do uvedbe davka na dodano vrednost pred desetimi leti je dotlej veljavni sistem prometnega davka vključeval tudi davek na luksuzno blago, ki je obremenjeval promet z dragimi in poldragimi kamni ter nekaterimi vrstami zlatega nakita. Tudi v zdaj veljavnem slovenskem davčnem sistemu je nekatere dajatve mogoče razumeti kot obdavčitev luksuznih dobrin, na primer davek na vodna plovila, motorna vozila in premoženje, a vsi se stekajo v občinske blagajne. Za državni proračun bo država torej morala poiskati še neobdavčeni luksuz.
Za zdaj še ni mogoče reči, ali bo ministrstvo za finance nove vire prihodkov za državni proračun res iskalo tudi v obdavčitvi luksuza. Generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan ne dvomi, da dogovor o opredelitvi razkošja zaradi davčnih namenov zanesljivo ne bi bil zelo preprost. Ravnanje drugih držav na tem področju je po njegovih besedah različno: znana je na primer izredno visoka obdavčitev nakupa osebnih avtomobilov v skandinavskih državah, kjer dajatve dosegajo ali celo presegajo osnovno ceno vozila. Na splošno je luksuz, razmišlja Darko Končan, mogoče opredeliti kot dobrino, ki si jo lahko privoščijo predvsem zelo bogati sloji, ki se z obdavčljivimi dohodki pač uvrščajo na vrh davčnih lestvic. »Najbrž bi bilo mogoče doseči tudi soglasje o tem, da je luksuz povezan s potratnim življenjem, da ne gre za dobrine, ki niso nujno potrebne za življenje ali so celo čedalje bolj družbeno nesprejemljive, na primer dragoceno naravno krzno ali zlat nakit in dragi kamni, ki jih pridobivajo slabo plačani delavci, tudi ženske in otroci v rudnikih v nečloveških razmerah,« razmišlja sogovornik. Brez dvoma različno razvite družbe in posamezniki iz različnih ekonomskih skupin razkošje opisujejo zelo različno.
V lokalne blagajne
Slovenski davčni sistem že zdaj pozna tudi nekatere dajatve, ki jih je mogoče opredeliti kot obdavčitev razkošja, a se vse stekajo v občinske proračune. Tako na primer država z davkom na vodna plovila, ki spada med davke na premičnine, ne zajema vseh plovil, ampak velja obdavčitev le za plovila, daljša od petih metrov: dajatev je sestavljena iz splošne obveznosti zavezanca ter iz obveznosti, odvisne od dolžine plovila in od kilovatne moči pogona. Po zakonu o davku občanov, za katerega ve sploh malokdo, so tudi že obdavčene nepremičnine, torej stanovanja in hiše, v katerih lastnik nima stalnega bivališča, če pa ga ima, je iz obdavčitve izvzetih 160 kvadratnih metrov površine. Prvi lastniki novih stavb so dajatve oproščeni deset let. Mimo teh izjem je osnova za davek od premoženja pri stavbah in prostorih za počitek oziroma rekreacijo njihova vrednost, »ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve, in na način, ki ga določi občinska skupščina«. Pri predlogih, naj vlada odločneje obdavči nepremičnine, je vendarle treba upoštevati tudi, da se v občinske blagajne že zdaj steka nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča: tako vlada Antona Ropa, ki je zaradi načrtovane prenove obdavčitve začela postopke za popoln popis nepremičnin v državi, kakor vlada Janeza Janše, ki je te postopke nadaljevala, sta zagotavljali, da nameravata le posodobiti obdavčitev nepremičnin, ne pa z dajatvami lastnikov obremeniti veliko bolj od sedanje obdavčitve z nadomestilom.
Med davki na premoženje, ki jih država torej že predpisuje, so davki na premičnine, nepremičnine, na dediščine in darila ter na promet nepremičnin in finančno premoženje, a vsi so lokalni, občinski davki (tudi davek na plovila), zato imajo vlogo lokalnega financiranja in urejanja prostora, tako vlada z njimi ne more okrepiti državnega proračuna.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela