Tiskane izdaje
»Na trgu si ogledujemo več alternativnih investicijskih priložnosti. Pričakovani donosi v klasičnih naložbenih razredih so tako nizki, da institucionalni investitorji iščemo donose drugod,« pravi Borut Jamnik, predsednik uprave Modre zavarovalnice. Na vprašanje, ali bo res eden glavnih investitorjev v prvi sklad slabih bančnih terjatev pri nas, Jamnik odgovarja, da končna odločitev še ni sprejeta. Modra zavarovalnica, ki upravlja več kot 800 milijonov evrov sredstev, je največja upravljavka vzajemnih pokojninskih skladov in hkrati največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Njen tržni delež je na ravni 45 odstotkov vseh zbranih sredstev dodatnega pokojninskega zavarovanja. Do zdaj je zanjo veljalo, da je pri svojih naložbah zelo konservativna, do zdaj ni vlagala niti v nepremičnine.
Sklad, ki se bo ukvarjal z nakupi slabih bančnih posojil, ki jih je na slovenskem trgu še vedno za več milijard evrov, je ustanovila družba Alpen Invest, mešanega ciprsko-slovenskega kapitala. Največji lastnik, več kot 80-odstotni, Alpen Investa je Andreas Liasis Savvas. Predstavniki sklada so se v preteklih mesecih pogovarjali z različnimi slovenskimi finančnimi ustanovami, tudi nekaterimi pokojninskimi družbami, da bi se jim pridružili s svojimi sredstvi pri nakupih slabih bančnih posojil.
Med vlagatelji naj bi bila predvidoma tudi Zavarovalnica Triglav. Tam poudarjajo, da posameznih naložbenih odločitev ne komentirajo, da pa bodo za ublažitev padca finančnih donosov iz nižjih obrestnih prihodkov tradicionalne naložbe dopolnjevali z dodatnimi alternativnimi in manj likvidnimi naložbami. Že pred časom pa so nam povedali, da je »ena od možnosti tudi trg slabih posojil (angl. NPL oziroma »non-performing loans«). Z nastajanjem sklada pa so bili seznanjeni.
Prvi tak sklad pri nas
Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) poudarjajo, da je novoustanovljeni sklad, ki se bo ukvarjal z nakupi slabih bančnih terjatev, prvi in za zdaj tudi edini tak sklad pri nas. »V Sloveniji sicer obstajata še dva alternativna specialna investicijska sklada, ukvarjala se bosta z nepremičninami, ustanovila pa sta ju družbi Numerica in lani decembra še družba KD Skladi,« je povedal Primož Damjanovič, namestnik direktorja ATVP. Vsi trije skladi so posebni skladi, namenjeni profesionalnim vlagateljem, torej institucionalnim vlagateljem ter zasebnim profesionalnim vlagateljem (fizičnim osebam, ki imajo za take naložbe dovolj znanja in denarja).
Ali so nakupi slabih terjatev dober posel? »Slaba posojila so zgodovinsko le eden od donosnejših segmentov skladov zasebnega kapitala, vendar je to povezano tudi z višjim tveganjem,« ocenjuje Matej Šimnic, glavni analitik v družbi Alta Invest. Zaradi velikosti in pravil zajamčene donosnosti so slovenski pokojninski skladi po njegovem mnenju zelo omejeni že pri vlaganju v delnice in nepremičnine, še bolj pa v alternativne naložbe, kot so slaba posojila.
Največje kupili tuji skladi
Trg slabih terjatev je torej zadišal tudi slovenskim vlagateljem. Večje pakete terjatev, ki so bili obilen in donosen finančni zalogaj, so do zdaj kupovali tujci, predvsem od Družbe za upravljanje terjatev banke ter nekaterih poslovnih bank. Sklad, za katerega po naših informacijah na trgu še iščejo upravljavce, naj bi predvidoma zaživel v enem mesecu. Formalno so ga ustanovili konec julija lani, za začetek delovanja pa so zdaj že opravljeni vsi formalni postopki, pripravljen je tudi prospekt.
»Ponudbeni dokumenti so navadno poslovna skrivnost, saj je vanje vloženega veliko znanja,« je še pojasnil Damjanovič. V prvi fazi naj bi sklad upravljal 50 milijonov evrov denarja; ker se slabe terjatve prodajajo z velikimi diskonti, bi lahko torej že v prvi fazi nastal nezanemarljiv portfelj. Sklad je po naših informacijah ustanovljen za sedem let, potem ga je mogoče zapreti in izplačati vlagatelje, lahko pa se njegova življenjska doba podaljša za še tri leta.
Slovenci ne moremo, Hrvatje lahko
Alenka Žnidaršič Kranjc, predsednica uprave Prve Group in solastnica družbe, danes ni odgovorila na vprašanje, ali bo del sredstev Prva vložila tudi v novi sklad. Je pa pred časom javno opozorila na omejitve slovenskih pokojninskih skladov, ko je dejala, da je Hrvaška pokojninskim skladom dovolila investiranje v gospodarstvo, kar slovenska preprečuje. Tako se ne morejo pojavljati neposredno kot kupci slabih terjatev. »Pokojninskim skladom in zavarovalnicam je bilo, na primer, dovoljeno ob sanaciji bank izgubiti in so nam del naloženega premoženja izbrisali, ni pa nam dovoljena naložba v gospodarstvo, v to, da zaslužimo. Jaz torej ne smem kupiti neke terjatve z diskontom, neki ameriški ali hrvaški sklad pa jo s sredstvi svojih zavarovancev v nasprotju z nami lahko,« je opozorila.
