»Slovenija je dobra zgodba, a izzivi ostajajo«

Generalni sekretar OECD José Ángel Gurría bo jutri prišel predstavit gospodarsko poročilo o Sloveniji.

Objavljeno
04. september 2017 01.18
Miha Jenko
Miha Jenko
»Slovenija je zdaj dobra zgodba, gospodarstvo okreva, raste in zaposluje. Dobra zgodba je tudi pri dolgu in fiskalnem položaju. Ostajajo pa tradicionalni izzivi,« pravi generalni sekretar OECD José Ángel Gurría, ki bo jutri predstavil poročilo OECD o Sloveniji.

Dolgoletni generalni sekretar OECD, zdaj služi že tretji mandat, se bo danes udeležil blejskega strateškega foruma in pravi, da se »vedno veseli obiska Slovenije, ki jo ima zelo rad«. Za Delo pa je še napovedal, da bo poleg gospodarskega poročila o naši državi predstavil študijo o lokalnem ustvarjanju delovnih mest in veščinah v Sloveniji, ki so jo pripravili v OECD, povabljen pa je tudi v državni zbor, kjer bo nagovoril poslance.

Kar zadeva izzive za Slovenijo, Gurría na splošno poudarja sedanje dobre gospodarske rezultate, naloge, ki nas čakajo, pa so vezane predvsem na nujno rast produktivnosti, nove naložbe, izboljšanje veščin. Za Slovenijo sta pomembni tudi ustvarjanje zaposlitvenih priložnosti za mlade in primerno poslovno okolje, ki bo privabljalo več tujih naložb in naše gospodarstvo strateško povezovalo v svetovne verige vrednosti. Pri tem bi lahko Slovenija izkoristila svoj položaj kot članica Unije.

Veliko možnosti za izboljšave je po njegovem tudi pri regulaciji in predpisih. O več podrobnostih poročila OECD o Sloveniji pa še ni hotel govoriti, saj je ta dokument do jutri pod ­embargom.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) s sedežem v Parizu zdaj vključuje 35 najrazvitejših držav sveta s približno petino svetovnega prebivalstva, ki ustvarijo skoraj tri petine svetovnega BDP. Slovenija je v ta elitni klub vstopila julija 2010.

Na vprašanje, kaj OECD priporoča državam za doseganje višje in tudi bolj vključujoče gospodarske rasti, Gurría poudarja večji fiskalni prostor, ki ga v zadnjih dveh, treh letih omogočajo nizke obrestne mere, saj je zdaj zadolževanje cenejše, to pa omogoča večje in hkrati dobro nadzorovane javne izdatke ter javne naložbe v infrastrukturo in rast BDP brez povečevanja deleža javnega dolga.

»Kot veste, ima delež javnega dolga v BDP svoj števec in imenovalec. Ljudje se vedno osredotočijo na dolg, vendar lahko imate tudi zelo dobro rast BDP, ki zmanjša delež dolga.« Ob primerni fiskalni in denarni politiki pa sogovornik kot pogoj za primerno gospodarsko rast poudarja predvsem nujne strukturne spremembe, ki se nanašajo na izobraževanje, inovacije, davčni sistem, konkurenčnost, fleksibilen trg dela, raziskave in razvoj, univerze in njihovo povezanost z zasebnim sektorjem – vse te stvari so, skupaj odličnimi veščinami, sestavni deli produktivnosti ter višje in bolj vključujoče gospodarske rasti.

Gurría o novih pogajanjih o Nafti

Gurrío, ki je bil v svoji bogati karieri med drugim finančni in zunanji minister Mehike – in je bil v 90. letih tudi osebno vključen v pogajanja o severnoameriškem trgovinskem sporazumu (Nafta) –, smo ob tem še povprašali, kako gleda na protekcionistične pritiske iz Washingtona in s tem povezana nova pogajanja (na ameriško zahtevo) med ZDA, Mehiko in Kanado o spremembi oziroma nadgradnji omenjenega sporazuma. »Nafta bi morala biti prenovljena in nadgrajena v vsakem primeru. Že zato, ker tedaj, pred približno 25 leti, ko smo se pogajali o tem sporazumu, sploh še ni bilo interneta,« je bil diplomatski Gurría.

»In če natančno pogledate, je bila Nafta pravzaprav pred kratkim že spremenjena, nadgrajena in tudi na novo izpogajana. Zakaj? Zato ker so bile vse tri države, ki jih zadeva Nafta, ZDA, Mehika in Kanada, soudeležene tudi pri pogajanjih o transpacifiškem partnerstvu (TPP), torej sporazumu, ki je bil izpogajan in usklajen. Ta sporazum bi moral biti le še ratificiran, pri njem se je čakalo samo še na ratifikacijo. Vse tri države imajo zato zdaj model, ki si ga lahko ogledajo, upoštevajo in ga še dodatno izpogajajo ter naredijo učinkovitejšega. Problem pa se začne, če se lotite spreminjanja trgovinskega sporazuma zgolj z idejo, da morate zmanjšati svoj trgovinski primanjkljaj, in to postane glavni cilj pogajanj. V tem primeru izgubite pogled na izjemno medsebojno prepletenost gospodarstev.«

Trgovina med ZDA in Mehiko znaša »več kot milijon dolarjev na minuto oziroma skoraj 600 milijard dolarjev na leto in Mehika pri tem ustvarja presežek. A recimo kar 40 odstotkov izvoza mehiških izdelkov na ameriški trg sestavlja prej uvoženo ameriško blago, ob tem pa so poslovneži iz Mehike, ZDA in Kanade ustvarili tudi izjemno konkurenčno regijo. Tudi ZDA so postale bolj konkurenčne zaradi povezave z Mehiko, poslovneži že vedo, kaj je najbolje zanje,« opozarja Gurría.

Kot je znano, je ameriški predsednik Donald Trump takoj po nastopu mandata januarja letos podpisal ukaz o umiku ZDA iz transpacifiškega partnerstva, kar Gurría obžaluje, »saj je TPP veliko obljubljal na najbolj gospodarsko živahnem območju sveta, ki vključuje tudi jugovzhodno Azijo. Potem ko se se Američani umaknili, zdaj druge države proučujejo, kaj lahko storijo same. «

Pričakovanje, da bodo ZDA zmanjšale emisije

Izkušenega predsednika OECD, ki močno podpira pariški podnebni sporazum, iz katerega so ZDA pod Trumpovim vodstvom prav tako pred kratkim izstopile, smo še povprašali, kako gleda na katastrofalne poplave v Teksasu – so morda opozorilo, da posledicam podnebnih sprememb ni mogoče ubežati?

»Bilo bi nekoliko nepošteno, če bi poplave v Houstonu povezovali s to [ameriško] odločitvijo pred nekaj meseci. Teh dveh dogodkov nikakor ne bi povezoval. A vendar, če pogledamo na daljši rok, smo v OECD uradno pojasnili naše stališče. Obžalujemo, da so se [v ZDA] umaknili iz tega sporazuma in upamo, da bodo o tem še enkrat premislili. Navsezadnje je tisto, kar je dobro za okolje in za boj proti podnebnim spremembam, dobro tudi za poslovenje, nova delovna mesta, investicije, razvoj novih tehnologij,« pravi sogovornik, ki od ZDA še naprej pričakuje, da bodo zmanjševale emisije toplogrednih plinov.

»Ameriška družba je zelo dinamična in odprta in jo druži zaveza, da se ti plini zmanjšajo. Ameriški zasebni sektor pa zdaj kar tekmuje med sabo, kdo bo bolj in najbolj 'zelen', nove tehnologije pa bodo samo še zmanjševale stroške za alternativne vire energije,« je v zvezi ameriško in svetovno bolj zeleno prihodnostjo optimističen prvi mož OECD, organizacije najbolj razvitih držav.

Daljši pogovor z Joséjem Ángelom Gurrío z njegovimi komentarji na poročilo OECD o Sloveniji bomo objavili v sredinem Delu.