Slovenija junija na mesečni in letni ravni z deflacijo

Slovenija je junija na mesečni ravni beležila 0,1-odstotno, na letni pa 0,7-odstotno deflacijo.

Objavljeno
30. junij 2015 13.06
sipis/Palača DSU
M.F.K., gospodarstvo
M.F.K., gospodarstvo
Ljubljana - Slovenija je junija na mesečni ravni beležila 0,1-odstotno, na letni pa 0,7-odstotno deflacijo. V prvi polovici leta je Slovenija beležila 0,6-odstotno inflacijo, v enakem obdobju lani pa 1,5-odstotno.

Povprečje v zadnjih 12 mesecih kaže na 0,3-odstotni padec cen. Lani je bila v istem obdobju zabeležena 1,1-odstotna rast.

Cene, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, so se junija na letni ravni znižale za 0,9 odstotka, medtem ko so se junija lani povišale za en odstotek. Povprečje v zadnjih 12 mesecih kaže na 0,3-odstotni padec cen.

Mesečni padec cen je bil po tem indeksu, ki se uporablja za primerjave v EU, 0,1-odstoten.

Na letni ravni cene še vedno padajo

Tudi v juniju 2015 so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni znižale, tokrat za 0,7 odstotka (v letošnjem maju je bila rast cen negativna, -0,5-odstotna, v juniju 2014 pa pozitivna, 0,8-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast cen je bila -0,3-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,1-odstotna).

Cene blaga so bile v primerjavi z junijem 2014 v povprečju nižje za 1,0 odstotka. Trajno blago se je pocenilo za 2,4 odstotka, blago dnevne porabe za 0,9 odstotka, cene poltrajnega blaga pa so ostale nespremenjene. Cene storitev so bile nižje za 0,2 odstotka.

Padec cen na letni ravni je bil najizrazitejši v skupini prevoz (za 4,2 odstotka). Sledile so skupine komunikacije (za 2,6 odstotka), stanovanje (za 1,5 odstotka), stanovanjska oprema (za 1,4 odstotka) ter obleka in obutev (za 1,2 odstotka).

Zvišanje cen na letni ravni pa smo zabeležili v naslednjih skupinah: hrana in brezalkoholne pijače (za 1,2 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 1,1 odstotka), rekreacija in kultura (za 1,0 odstotka, izobraževanje (za 0,9 odstotka), alkoholne pijače in tobak (za 0,6 odstotka), zdravje (za 0,2 odstotka) ter gostinske in nastanitvene storitve (za 0,1 odstotka).

K skupnemu padcu cen na letni ravni so največ prispevale nižje cene naftnih derivatov: 0,6 odstotne točke. Tekoča goriva so se pocenila za 11,7 odstotka, pogonska pa za 8,3 odstotka. 0,1 odstotne točke so prispevale nižje cene osebnih avtomobilov (najbolj so se pocenili rabljeni osebni avtomobili, in sicer za 6,8 odstotka). Po 0,1 odstotne točke pa so prispevale še nižje cene telefonskih storitev in aparatov (cenejši so bili za 2,7 odstotka), pohištva in talnih oblog (cenejši so bili za 2,7 odstotka) ter oblek in storitev za oblačila (cenejše so bile za 1,3 odstotka).

K letni rasti cen so 0,2 odstotne točke prispevale višje cene hrane (najizrazitejša podražitev je bila zabeležena pri sadju: 13,4 odstotka). Po 0,1 odstotne točke pa so prispevale višje cene opreme za šport (ta je bila dražja za 25,8 odstotka) ter zavarovanja (dražje je bilo za 1,9 odstotka).

Gibanje cen v prvi polovici leta

Rast cen v prvi polovici leta 2015 je bila 0,6-odstotna (prejšnje leto v enakem obdobju 1,5-odstotna).
Cene so se najbolj zvišale v skupini hrana in brezalkoholne pijače (za 3,1 odstotka); znotraj skupine sta se najbolj podražila sadje (za 23,8 odstotka) in zelenjava (za 10,4 odstotka). Sledile so višje cene v skupini komunikacije (za 1,1 odstotka); v tej skupini so se najbolj podražile telefonske in internetne storitve (za 1,2 odstotka), pocenili pa so se telefonski in drugi aparati (za 1,8 odstotka).

Cene v skupini raznovrstno blago in storitve so bile višje za 1,0 odstotka. Višje cene smo zabeležili še v skupinah: gostinske in nastanitvene storitve (za 0,9 odstotka), rekreacija in kultura ter obleka in obutev (v vsaki za 0,6 odstotka), zdravje ter alkoholne pijače in tobak (v vsaki za 0,1 odstotka).

Znižanje cen v prvi polovici leta pa smo zabeležili v skupinah stanovanjska oprema (za 0,8 odstotka), prevoz (za 0,6 odstotka) in stanovanje (za 0,5 odstotka).

Na mesečni ravni zabeležena deflacija

V juniju 2015 smo na mesečni ravni zabeležili deflacijo, saj so se cene v primerjavi z majem 2015 v povprečju znižale za 0,1 odstotka.

K skupnemu padcu cen so največ, 0,2 odstotne točke, prispevale nižje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Največjo pocenitev smo zabeležili pri sadju (za 9,7 odstotka). 0,1 odstotne točke pa so prispevale nižje cene obleke in obutve. Ta je bila cenejša za 0,9 odstotka.

K mesečni rasti cen pa so 0,2 odstotne točke prispevale višje cene v skupini rekreacija in kultura. Znotraj omenjene skupine je bila, zaradi začetka poletne počitniške sezone, najvišja podražitev zabeležena pri počitnicah v paketu (za 5,3 odstotka.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

V juniju 2015 je bila letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, -0,9-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta 1,0-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa -0,3-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,2-odstotna). Mesečna rast cen je bila -0,1-odstotna.

Blago se je v letu dni pocenilo za 1,5 odstotka. Cene trajnega blaga so se znižale za 2,1 odstotka, blaga dnevne porabe za 1,5 odstotka in poltrajnega blaga za 0,9 odstotka. Cene storitev so v primerjavi z junijem 2014 v povprečju ostale nespremenjene.

V enem letu so se cene najizraziteje znižale v skupinah: prevoz (za 4,2 odstotka), komunikacije (za 2,6 odstotka), stanovanje (za 2,5odstotka), obleka in obutev (za 2,3 odstotka) ter stanovanjska oprema (za 1,5 odstotka).

Zvišanje cen pa smo zaznali v skupinah: izobraževanje (za 1,4 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 1,2 odstotka), rekreacija in kultura (za 0,8 odstotka), alkoholne pijače in tobak ter hrana in brezalkoholne pijače (v vsaki za 0,7 odstotka), zdravje (za 0,5 odstotka) ter gostinske in nastavitvene storitve (za 0,1 odstotka).