Š. Ro./STA
Bruselj - Slovenija bo v primeru potrebe pomoči evroskupine Grčiji prispevala 0,48 odstotne točke kredita, je danes v Bruslju povedal finančni minister Franc Križanič. Instrument morebitne pomoči Grčiji bo vzpostavljen kot kredit, ne kot subvencija, in bo imel za 0,5 odstotne točke višjo ceno od tiste, po kateri bo država sredstva pridobila, je še poudaril.
Evroskupina je v ponedeljek v glavnem oblikovala instrument za morebitno pomoč Grčiji pri premagovanju težav za financiranje njenega dolga, ob čemer v EU sicer ocenjujejo, da pomoč ne bo potrebna.
"Ta instrument bo odplačan, ko oziroma če bo nastopil, tako da bo z vidika javnih financ držav, ki bomo pomagale, celo prinesel nekaj dodatnih sredstev," je pojasnil minister Križanič.
"Mi imamo po standardu Evropske centralne banke 0,48 odstotne točke deleža in po tem deležu se bomo vključili v pomoč, če bo potrebno, česar pa ne pričakujemo," je povedal.
O navedbah v evropskih medijih, da bi Grčija potrebovala od 20 do 25 milijard evrov pomoči, pa je minister dejal, da so to le govorice in da trenutno ni v obtoku noben znesek.
Minister je sicer poudaril, da je Grčija sprejela vrsto bolečih ukrepov za odpravljanje neravnovesij, tako zunanjetrgovinskega kot proračunskega. Med njimi je po njegovih besedah nedvomno najmočnejši dvig davka na dodano vrednost pri najvišji stopnji z 19 na 21.
Ti ukrepi naj bi letos zmanjšali javnofinančni primanjkljaj za 4 odstotne točke na 8,7 odstotka bruto domačega proizvoda, v nadaljevanju pa lahko pričakujemo še izboljšanje ravnovesja za ceno poslabšanega standarda, je menil minister.
Grčija bo lahko sama financirala svoj dolg
Tako minister Križanič pa tudi drugi ministri pričakujejo, da se bodo trgi kapitala na te ukrepe odzvali pozitivno in da bo Grčija v nadaljevanju lahko sama financirala svoj dolg. Ob tem je minister Križanič spomnil, da je Grčija prejšnji teden uspešno izdala obveznico.
Sicer pa je evroskupina pripravila omenjeni instrument. Ta instrument bo predvidoma do konca potrjen prihodnji teden na zasedanju voditeljev EU.
Čeprav je šef evroskupine Jean-Claude Juncker v ponedeljek dejal, da instrument pomoči Grčiji ne bo vključeval jamstev, je minister Križanič danes dejal, da še vedno ostaja odprto vprašanje, ali naj bi šlo za direktna posojila držav z evrom, ki bi jih usklajevala Evropska komisija, ali pa za drugo možnost - da bi se komisija zadolžila z jamstvom držav. Slednja bi sicer zahtevala soglasje vseh držav EU.
Grška stran pa je danes v Bruslju sporočila, da od EU na vrhu prihodnji teden pričakuje več podrobnosti glede instrumenta, ki ga je opredelila evroskupina.
Bodo Grčiji hitro sledile tudi druge države?
Načrti za pomoč Grčiji, če bo ta potrebna, sicer sprožajo bojazni, da bi se v primeru pomoči v vrsto za Grčijo kaj hitro postavile še druge države, na primer Španija, Portugalska in Irska, ki naj bi bile najbolj problematične. Minister Križanič je sicer danes poudaril, da nobena od teh ni v enakem položaju kot Grčija.
O moralnem vprašanju pomoči Grčiji, ki se je že od samega vstopa v EU drži slab sloves glede spoštovanja pravil na finančnem in gospodarskem področju, pa je minister dejal, da je Grčija na boleč način izpolnila vse pogoje in da ji je v tem primeru pač treba pomagati.
O zamisli za vzpostavitev Evropskega denarnega sklada po vzoru Mednarodnega denarnega sklada za pomoč državam z evrom, ki izvira iz problema Grčije, pa je minister dejal, da "za zdaj ta ideja ne gre naprej, je pa v zraku".
Slovenija po njegovih besedah trenutno vzpostavitve Evropskega denarnega sklada ne podpira. "Trenutno gledamo na problem kot začasen in ostajamo solidarni," je dejal minister.
Čeprav ta ideja trenutno ni pretehtala, pa to po ministrovih besedah ne pomeni, da ne bo v prihodnje. Ob tem je minister spomnil, da Evropa že ima en podoben sklad, s katerim pomaga članicam brez evra, ki zapadejo v plačilnobilančne težave.