Slovenski izzivi v 2016: Gospodarstvo

Slovenija si v 2016. sicer lahko obeta gospodarsko rast, ki pa bo precej povprečna in prenizka za občutnejši pozitiven preobrat, izhaja iz domačih in tujih gospodarskih napovedi. Potem ko je naše gospodarstvo predlani zraslo za tri, lani pa približno za 2,7 odstotka, se bo letos okrepilo le za približno dva odstotka, kaže povprečje napovedi iz mednarodne skupine Consensus, ki združuje več kot 700 ekonomistov.

Slovenija kot majhno in odprto gospodarstvo bo tudi letos močno odvisna od razmer in vplivov iz zunanjega okolja. Tu so na eni strani novejša tveganja, ki jih povzročajo begunska, varnostna in še nerazrešena evrska kriza ter ohlajanje velikih razvijajočih se gospodarstev (Kitajska, Rusija itd.), na drugi pa se ponujajo tudi priložnosti: vse cenejša nafta, energenti in surovine ter zelo verjetno tudi šibkejši evro, ki bi bil v prid slovenskim izvoznikom, manj pa seveda uvoznikom.

Izvoznike omenjamo, ker bodo tudi letos glavni generator naše gospodarske rasti, izvoz naj bi se nam­reč tako kot lani povečal za približno pet odstotkov in s tem pognal Slovenijo naprej. Rast bo spodbujala tudi zasebna poraba, po drugi strani pa investicije, javne in zasebne, letos ne bodo dale zaželenega in pričakovanega prispevka. Tudi gradbeništvo se še ne bo izvilo iz krča.

Vemo namreč, kaj je glavni vzrok, da bo Sloveniji letos zmanjkalo sape za višjo rast: umanjkanje naložb, ki jih financiramo z evropskimi sredstvi. A tudi proizvodna podjetja še premalo investirajo, čeprav je večina zdaj manj zadolžena in v boljši kondiciji pred dvema, tremi leti, denar za nove naložbe pa je cenejši kot kadarkoli prej.

Napovedi in statistike vedno slonijo na povprečjih – in v povprečju naj bi leto 2016 (tako kot 2015) prineslo boljše novice za brezposelne in iskalce zaposlitve: zaposlenost se bo predvidoma povečala, število registriranih brezposelnih naj bi letos padlo pod 109 tisoč, v letu 2017 pa pod 102 tisoč, napovedujejo v Umarju. Tudi povprečna bruto plača (po zadnjih podatkih je oktobra znašala 1540 evrov oziroma 1004 evre neto) bo predvidoma rahlo zrasla.

Če torej seštejemo trende pri zaposlovanju in plačah, lahko upravičeno pričakujemo, da se bo kupna moč državljanov povprečno za odtenek povečala. Zato bo verjetno večja tudi zasebna poraba, ki je bila pred leti v krču zaradi posledic recesije in osovraženega Zujfa. Življenjski standard se bo statistično gledano in v povprečju rahlo izboljšal, tako kot se je že lani. Podatki državne statistike, tudi najnovejši s konca decembra, kažejo, da se gospodarska klima izboljšuje in je za pet odstotkov boljša kot predlani in za devet odstotnih točk nad dolgoletnim povprečjem med letoma 2004–2014.

Vse to so seveda načeloma dobre novice in Slovenija vstopa v novo leto z boljšimi obeti kot recimo v kriz­nem obdobju 2009–2013. Ekonomski inštituti in eminentne inštitucije, kot so IMF, ECB itd., so v preteklosti pri napovedih večkrat krepko udarili v prazno. Če so tokrat bolj natančni, bomo sicer rasli nekaj hitreje od povprečja evrskega območja, a hkrati preveč mlahavo za resen razvojni zasuk. Za hitrejšo rast in večjo blaginjo bo Slovenija morala gospodarski stroj pognati hitreje – predvsem z boljšim, bolj stimulativnim okoljem za nove naložbe. To pa je že ena glavnih letošnjih domačih nalog za vlado Mira Cerarja.