Slovenski podizvajalci v Nemčiji premalo previdni

Ljubljana - Slovenska podjetja so pri podpisovanju pogodb o poslovnem sodelovanju z nemškimi podjetji premalo pazljiva in včasih skorajda naivna, pravi odvetnik Pavel Orešnik, ki v Nemčiji zastopa veliko slovenskih podjetnikov. Ta nepazljivost pogosto vodi v spore, v katerih Slovenci običajno potegnejo krajši konec.

Pogodbeni partnerji se o pomembnih stvareh, kot sta obračun del in plačilo ne dogovorijo dovolj natančno, besedila v pogodbi pa niso v skladu z ustnimi dogovori,opozarja Orešnik.

Po besedah direktorja zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) Jožeta Renarja, na zbornici nimajo veliko informacij, kaj slovenska gradbena podjetja delajo v Nemčiji. Velikokrat gre za podjetja, ki so sicer registrirana kot gradbena, v resnici pa so predvsem posredniki delovne sile iz držav bivše Jugoslavije, zato njihovega delovanja na ZGIGM ne spremljajo. »Ekscesni primeri, ki smo jim v njihovem delovanju pogosto priča, mečejo slabo luč predvsem na slovensko državo, ki tem podjetjem omogoča svobodno poslovanje,« je povedal Renar, ki meni, da število gradbenih podjetij v času krize, kljub izjemnemu padanju obsega izvedbenih del v Sloveniji, nekontrolirano raste; lani je bilo registriranih preko 7400 gradbenih podjetij in preko 10.600 sp-jev. »Za ustanovitev gradbenega podjetja v Sloveniji poznavanje gradbeništva ni potrebno, saj ga lahko ustanovi kdorkoli. Registra gradbenih podjetij za razliko od sp-jev ne vodi nihče, ker ga zakonodajalec, kljub zahtevam GZS v devetdesetih letih ni predpisal; država je panogo takrat popolnoma deregulirala in njeno delovanje v celoti prepustila razmeram na trgu«.

Izbira prava in arbitraža

Veliko nesporazumov med slovenskimi podizvajalci in nemškimi podjetji nastane, ker se Slovenci, v veliki želji, da bi v Nemčiji sklenili posel, ne pozanimajo o pričakovanjih naročnikov in o tem, kakšen standard se od njih pričakuje.

Temeljna je izbira prava oziroma vprašanje, ali se pogodbena določila ravnajo po slovenski ali po nemški zakonodaji. Večina slovenskih manjših, neizkušenih izvajalcev, ki podpisujejo pogodbe z nemškimi podjetji je prepričanih, da velja nemška zakonodaja, ker se bodo dela izvajala v Nemčiji. Orešnik pojasnjuje, da to ni samoumevno. »Stranki si lahko izbereta tudi pravo tretje države. V sporih med slovenskimi in nemškimi podjetji so ponavadi pristojna nemška sodišča, ker imajo nemška podjetja ponavadi sedež v Nemčiji. Podjetja, ki bi želela, da bi bilo za morebitne spore pristojno slovensko sodišče, se morajo o tem z nemškim pogodbenikom posebej dogovoriti.

Še večji problem so arbitraže. Orešnik opozarja na številne primere, ki so se zgodili v zadnjem času, ko so nemška podjetja v pogodbi zapisala, da se vsi morebitni spori med podpisniki pogodbe rešujejo na arbitražnem sodišču, ki se ga lahko poljubno izbere v katerikoli državi. Uradno pojasnilo se ponavadi glasi, da se spori na arbitražnem sodišču rešujejo hitreje, kar sicer drži, vendar se nemška podjetja za arbitražo v tujini odločajo predvsem zato, da bi tožnik od tožbe odstopil. Postopki na arbitražnih sodiščih v tujini so namreč povezani z velikimi stroški, ki si jih majhna slovenska podjetja težko privoščijo.

Zvijače za neplačilo

Podjetje za strojne inštalacije Ludvika Mežnarja v Nemčiji dela na dveh gradbenih projektih, za dva različna izvajalca. Eden od njih je Mežnarju dolžan že dobrih 100 tisoč evrov. »V pogodbi smo zapisali, da nam je nemško podjetje kot naročnik del dolžan plačati glede na to, koliko smo naredili, čeprav smo se prvotno dogovorili, da nam bodo dejansko obračunali delovne ure. Delavci, ki jih je Mežnar plačeval po urah, so mnogokrat brez dela ostajali na gradbišču, ker izvajalec ni poskrbel za material in za nemoteno izvajanje del; na koncu je vztrajal pri obračunu količine dela, kot je bilo v pogodbi in se ni držal prvotnega, ustnega dogovora. V drugem primeru se je Mežnar z nemškim izvajalcem dogovoril za obračun po urah v dooločenih časovnih obdobjih. Ker mu daljši rok niso plačali, je bil prisiljen razdreti pogodbo. Nemško podjetje je kot razlog, da ne plača, navedlo škodo, ki naj bi jo Mežnarjevi delavci na enemod objektov povzročili pred dvema letoma.