Ljubljana - Sobotni protesti, ki jih na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravlja vseh sedem reprezentativnih sindikalnih central, so resno opozorilo vladi in delodajalcem, naj upoštevajo sindikalne zahteve, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in poudaril, da bi bila velika napaka, če "nas ne bi videli, slišali in uslišali".
Predstavniki vseh sedmih sindikalnih central - ZSSS, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, KS 90, KNSS Neodvisnost, Pergam, Alternativa in Solidarnost - so danes na skupni novinarski konferenci v Ljubljani izpostavili, da pridružitev Študentske organizacije Slovenije in Zveze društev upokojencev Slovenije daje demonstracijam dodatno težo, saj gre za združitev generacij.
Ključni zahtevi protestov, ki se bodo v soboto v središču Ljubljane začeli ob 10. uri, na njej pa bodo solidarnostno sodelovali tudi predstavniki sindikalnih organizacij iz sosednjih držav, sta umik vseh po mnenju sindikatov spornih predlogov glede pokojninske reforme, zlasti dviga upokojitvene starosti na 65 let, ter zvišanje minimalne plače na 600 evrov.
"Upamo, da bo ta manifestacija delavstva v Sloveniji dovolj resno opozorilo za razumne politike in razumne delodajalce, da bodo prisluhnili in naredili vse, ker imajo moč, oblast, da bi bile naše zahteve uresničene," je dejal Semolič.
Opozoril je, da so "praktično vse dosedanje vlade upoštevale zahteve sindikatov na množičnih demonstracijah". Spomnil je na leto 1998, ko si je vlada tedanjega premiera Janeza Drnovška zamislila pokojninsko reformo s podaljšanjem delovne dobe, pa je nato to idejo umaknila. "Leta 2005 je imela Janševa vlada toliko razuma, da je umaknila predlog enotne davčne stopnje," je dejal in dodal, da bi bila "Pahorjeva prva vlada, ki bi se ignorantsko obnašala do zahtev, ki jih sindikati postavljamo v tem trenutku".
Težje z delodajalci
Po njegovem mnenju naj bi bilo nekoliko težje z delodajalci. "Vodstvo delodajalske organizacije probleme reševanja gospodarstva vidi izključno v zniževanju delavskih pravic, plač, odpravnin, lajšanju odpuščanj," je dejal. Obstajajo pa tudi razumni delodajalci, saj brez zadovoljnih delavcev ne more biti uspešnega gospodarstva, je menil.
Predsednik Pergama Dušan Rebolj pa je pojasnil, da so zanje "te demonstracije začetek in ne konec sindikalnih pritiskov". Tudi Semolič je v primeru, da posluha za zahteve sindikatov ne bo, omenil možnost uporabe drugačnih sredstev, tudi zasedbo tovarn in zavodov.
Podatkov o napovedanem številu udeležencev na novinarski konferenci niso predstavili, avtobusi s člani sindikatov bodo prihajali iz različnih koncev Slovenije. Protesti naj bi se sklenili ob 12. uri, za varnost pa je na javnih shodih po navedbah organizatorjev zadolžena policija. V Pergamu so po Reboljevih besedah prepričani, da delodajalci ne naredijo nič za plače in boljše življenje ljudi, na vlado in premiera pa naslavljajo razmislek, ali so glede na vsebino ukrepov sploh "dovolj kompetentni, da vodijo vlado". Namesto razbremenitve plač se zavzemajo za dodatne obdavčitve, proračun je premalo razvojno naravnan, socialnega dialoga v Sloveniji pa sploh ni, je poudaril.
Generalni sekretar Alternative Zdenko Lorber je med drugim poudaril, da "ta vlada naredi vse, da preživi podjetje, nič pa, da preživi delavec". Glede pokojninske reforme je menil, da ne more biti vse podrejeno izidu matematičnega računa za zagotovitev vzdržnosti pokojninskega sistema, obenem pa spomnil tudi na odgovornosti države in njenih predstavnikov v podjetjih.
"Bitko za minimalno plačo razumem kot dolgoročen projekt, ki naj predstavlja temelj za obrat v trendih - v zadnjih 15, 20 letih se je delež dobička lastnikov kapitala v BDP povečeval, delež plač pa stalno zmanjševal," je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Kot izjemno pomembno je izpostavil izražanje medsebojne solidarnosti v javnem in zasebnem sektorju.
V KNSS Neodvisnost po besedah podpredsednika Miroslava Garba ocenjujejo, da se materialni in delovnopravni položaj ne le nižjega, ampak tudi srednjega sloja slabša, zato med drugim izpostavljajo zahtevo po znižanju dohodnine. Benjamin Ornik iz Solidarnosti pa je opozoril, da je "odpuščanje delavcev nov nacionalni šport", ter se zavzel za novo oblikovanje vrednot, na podlagi katerih bodo možne reforme.
V KS 90 pa, kot je poudaril predsednik sindikata Boris Mazalin, ocenjujejo, da gre za poglabljanje konflikta med delom in kapitalom, med javnim in zasebnim. "Kriza je odlična priložnost politik in kapitala, da zmanjšajo institucije, ki so v javnem interesu," je dejal.
Ministrstvo: Vlada pri zvišanju polne upokojitvene starosti ne more popustiti
Direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Peter Pogačar je na današnjem srečanju z novinarji opozoril, da pri zvišanju polne upokojitvene starosti na 65 let vlada ne more popustiti. O ukrepih, kako doseči posamezne cilje iz izhodišč za pokojninske spremembe, pa se je možno pogovarjati, je dejal.
Izhodišča za modernizacijo pokojninskega sistema kot minimalno starost za upokojitev predlagajo 60 let, ali bo posameznik delal tudi po tej starosti, pa se odloči sam, je dejal Pogačar, ki je tudi vodja delovne skupine za pripravo izhodišč za pokojninske spremembe. Že zdaj se večina zavarovancev upokoji, ko doseže minimalne pogoje, je pojasnil. Po njegovem mnenju je "argument 65 let v javnosti zlorabljen".
O ukrepih pa se je možno pogovarjati in tu bo vlada iskala dogovor, vendar ne za vsako ceno, je poudaril. Na koncu je vlada tista, ki iz proračuna doplača manjkajoča sredstva za izplačilo pokojnin, je dejal. Izhodišča, ki so v javni razpravi od konca septembra, namenjajo pozornost tudi industrijskim delavcem, ki so začeli delati zgodaj, tudi s 15. letom starosti. Pravice se celo razširjajo in vključujejo še moške, ne le žensk. Ni pa možno tej razmeroma majhni skupini ljudi prilagajati celotnega sistema, opozarja Pogačar.
Sindikati morajo po njegovem mnenju natančno opredeliti, kdo so tisti, ki delajo na težkih delovnih mestih. Postavlja se vprašanje, ali je rešitev zanje iskati le v pokojninskem sistemu. Nekatere rešitve naj bi tako vključili tudi v zakon o zdravju in varstvu pri delu, je napovedal Pogačar. Na nasprotovanje podaljšanju obračunskega obdobja za odmero pokojnine s sedanjih 18 na 35 let odgovarja, da pri tem ne gre za zaostrovanje, temveč za večjo pravičnost pri odmeri pokojnine. Glede vprašanja usklajevanja pokojnin pa pravi, da je sicer predlagano usklajevanje s 50-odstotnim upoštevanjem rasti plač in 50-odstotnim upoštevanjem sprememb cen življenjskih potrebščin. "Vendar pa pri uskladitvi ni strokovne rešitve, je le politična," je poudaril.
Na zahteve sindikatov za zvišanje minimalne plače odgovarja, da ministrstvo podpira dvig minimalne plače. Poudarja pa, da je treba opredeliti vsebino minimalne plače. Nekateri zdaj vanjo med drugim vključujejo tudi dodatek za težko delo, za minulo delo in za delovno uspešnost. Pogačar je dejal, da se osebno zavzema za čim hitrejši dvig minimalne plače, ki pa naj bi bil postopen. Vendar je dvig odvisen od dogovora med sindikalnimi partnerji, torej vlado, sindikati in delodajalci, opozarja.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo v soboto od vlade zahtevala pogajanja in podpis dogovora o pokojninski reformi po zgledu dogovora iz leta 1999.