Tiskane izdaje
Ljubljana – Ekonomsko-socialni svet (ESS) je danes razpravljal o privatizaciji državnih podjetij. Socialni partnerji so dosegli dogovor, da se postopki privatizacije, ki že tečejo, ne ustavijo, kot so sprva zahtevali sindikati. Dogovorili so se za sodelovanje pri pripravi strategije upravljanja državnega premoženja, ki naj bi bila na vladi usklajena do konca novembra.
Strategija do konca novembra
Kot je ob robu seje ESS v Ljubljani novinarjem pojasnil Metod Dragonja, ki je kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade pristojen za področje javnega premoženja, so predstavniki vlade na seji predstavili poročilo o poteku privatizacije.
Po njegovih besedah so predvsem predstavniki sindikatov izrazili precejšnjo zaskrbljenost, da nekateri postopki prodaje državnih naložb niso dovolj pregledni, transparentni in ne sledijo vsem ciljem. »Sindikalna stran je celo predlagala, da bi prekinili potek privatizacije podjetij s seznama 15 podjetij, sprejetega v DZ, vendar smo nato ocenili, da je ta zahteva nerealna,« je pojasnil.
So se pa po njegovih besedah dogovorili, da bodo v razpravo in pripravo strategije upravljanja državnega premoženja aktivno vključili tudi socialne partnerje.
Poleg tega so se s predstavniki delojemalcev dogovorili, da se čim prej aktivira Ekonomsko-socialni strokovni odbor oziroma posvetovalno telo uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH). Sindikati bodo lahko prek njega opozarjali na socialne vidike privatizacije.
Uskladili so se še o aktivnem delu pri temah, kot je vzpostavitev demografskega sklada, ki se bo napajal tudi iz kupnin od prodaje državnih naložb.
Privatizacija bo tako glede na današnje srečanje tekla naprej. Strategija bo, tako Dragonja, na vladi usklajena do konca novembra. Nato bo šla v javno razpravo, ko bodo zbrane pripombe deležnikov in zainteresirane javnosti, pa še v vladno in parlamentarno razpravo.
Pred sejo na različnih bregovih
Pred sejo ESS je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič izrazil nezadovoljstvo nad dosedanjim potekom privatizacije, češ da so v večini primerov njene največje žrtve delavci in delavke.
»Kot država in družba na ta proces nismo pripravljeni. Zato zahtevamo ustavitev procesa. Prodajajo namreč najboljša podjetja, tudi tista, ki dajejo ogromno svojih dobičkov v proračun,« je opozoril.
Sindikalisti so zahtevali, naj vlada najprej izdela strategijo, ki bi imela širši družbeni konsenz in ne bo odvisna od vlade do vlade, od ministra do ministra. Šele potem bi se odločili, kaj je primerno prodati in kaj se bo dolgoročno dogajalo s podjetji in zaposlenimi.
Na drugem bregu so stali predstavniki delodajalcev. Po njihovem bi ustavitev prodaje lahko Sloveniji samo škodila. V odzivu na napoved sindikatov, da bodo zahtevali ustavitev privatizacije, je izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Čerin dejala: »Zdi se mi, da trenutno v Evropi in tudi kje drugje že tako nismo ravno na najboljšem glasu, take groženje pa predstavljajo le še dodatno škodo.«
GZS meni, da je privatizacijo treba nadaljevati po shemi, ki je bila sprejeta. Shemo je sprejel DZ, je spomnila in dodala, da so poslanci »najbrž vedeli, kaj sprejemajo«. Prav zato je ne skrbi, da bi Slovenija, ko gre za prodaje s seznama 15 podjetij, izgubila kakšno strateško premoženje.
Začrtano privatizacijo podpirajo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), medtem ko je predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Milan Lukić pred sejo ESS posvaril pred prenagljenim odločanjem. Po njegovem bi prej potrebovali izdelano strategijo razvoja Slovenije.
