Šolinc le predlagan za direktorja Eko sklada

Bojazni skupine zaposlenih, da bodo nepravilnosti na skladu vse spravile za zapahe, skupina z vodilnimi odločno zavrača in zatrjuje, da delajo pravilno in pošteno.

Nadzorni svet Eko sklada je na dopisni seji predlagal vladi imenovanje Hinka Šolinca, ki se mu mandat v. d. direktorja izteče že 2. oktobra. »Vlada bo o novem direktorju odločala pravočasno,« so prepričani na ministrstvu za okolje in prostor. Ne bo pa to izpolnilo napovedi predsednice nadzornikov Tanje Bolte, ki je avgusta opozorila, da se mudi in da bi morali novega direktorja sklada s polnimi pooblastili izbrati v začetku septembra.

V odziv na, kot pravijo, neresnične navedbe anonimne skupine zaposlenih, da so pri Šolincu odkrili vrsto nepravilnosti, ki jih pri prejšnjem direktorju Milenku Ziherlu ni bilo, druga skupina zaposlenih, med katerimi so tudi vodje sektorjev, odgovarja, da je predsednica nadzornega sveta Tanja Bolte ob razrešitvi Ziherla medijem podala izjavo, v kateri je navedla tudi razloge, zakaj vladi predlagajo, naj ga predčasno razreši. »Glede na resnost zadeve menimo, da ni šlo za lažne vzroke in da je nadzorni svet predhodno preučil vsakega posebej ter se šele nato odločil. Res pa je, da je sindikat sproti seznanjal nadzorni svet z razmerami na Eko skladu in opozarjal na nepravilnosti in nevzdržno stanje, predvsem v sektorju za nepovratna sredstva po neutemeljeni razrešitvi Vesne Črnilogar z mesta vodje tega sektorja, ki ga je strokovno in uspešno vodila vse od nastanka sektorja leta 2010, ko so bila Eko skladu na podlagi takratne uredbe o zagotavljanju prihrankov energije zagotovljena sredstva za dodeljevanje nepovratnih sredstev za ukrepe URE in OVE,« pravijo v skupini zaposlenih, ki je zbrala 20 podpisov (med 38 zaposlenimi na Eko skladu).

Razpis ustavljen pravilno

V podporo Črnilogarjevi so omenili tudi revizijo računskega sodišča, ki je bila leta 2012 opravljena v zvezi z uspešnostjo dodeljevanja spodbud države na področju URE. »Na Eko skladu ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti, celo več, omenjeni smo bili kot najbolj zgledna institucija med vsemi takratnimi revidiranimi institucijami,« pravijo. Revizijo je računsko sodišče sicer opravilo za obdobje od leta 2008 do 2011.

»Poudariti je treba, da pravno mnenje, ravno nasprotno, kot je navedeno v članku, potrjuje pravilnost ustavitve postopka izbire koordinatorja za mrežo ENSVET,« pravijo zaposleni. Ravno ta razpis Šolinca in tudi Črnilogarjevo, ki je znova vodja tega sektorja, najbolj obremenjuje. Več organizacij se je namreč pritožilo, da je nedodelan in pisan na kožo ZRMK. Razpis so ustavili le dan pred iztekom roka za oddajo vlog.

Na očitek, da Šolinc neutemeljeno podaljšuje roke za izvedbo naložb, ki jih sofinancira Eko sklad, zaposleni odgovarjajo, da je podaljšanje roka mogoče po zakonu o splošnem upravnem postopku, ki ga je Eko sklad dolžan uporabljati, če zakon o varstvu okolja ne določa drugače. »Upravičeni vzroki za podaljšanje pa so bili v konkretnih primerih povezani predvsem z daljšimi boleznimi vlagateljev oziroma s silo narave, na katero vlagatelji niso mogli vplivati,« pojasnjujejo vodilni na skladu.

»Glede Šolinčeve ustavitve postopka ugotavljanja kršitve prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti za Tejo Božovič Holc poudarjamo, da je bila omenjena do julija letos na starševskem dopustu. V navedenem času jo je prejšnji direktor Milenko Ziherl pozval, naj pojasni svojo udeležbo na izobraževanju o pridobivanju evropskih sredstev, ki je izhajala iz fotografije, objavljene na spletni strani. Svojo udeležbo je pojasnila prejšnjemu direktorju po telefonu dne 2. julija, Ziherl je pojasnilo sprejel in se za neprijetnosti tudi opravičil. Šolincu pa je zadevo pojasnila takoj po prihodu s starševskega dopusta,« pravijo zaposleni.

»Pritiskov ni bilo«

Med prvimi podpisanimi pod dopis, ki zavrača očitke anonimnih zaposlenih, sta Teja Božovič Holc in Vesna Črnilogar, pa tudi nekateri drugi vodilni. »Glede na bojazen, ki ste jo izrazili, da gre lahko pri akciji zbiranja podpisov tudi za pritisk vodilnih zaposlenih na formalno podrejene, opozarjamo, da je vsa dokumentacija na voljo vsem zaposlenim. Odločno zavračamo, da bi kdorkoli podpisoval pod pritiskom. Je pa res tudi, da večina tistih, ki niso podpisani, ni podpisala zato, ker z zadevo sploh niso seznanjeni, kar še poudarja dejstvo, da ni bilo nobenega pritiska,« odgovarjajo na Eko skladu.