Bruselj - Slabo uro pred začetkom zasedanja evropskega sveta sta francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel naposled našla rešitev za težave Grčije, ki bi poleg pomoči evrske skupine vsebovala tudi prispevek Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Francosko-nemški dogovor predvideva, da bodo članice evrske skupine pomagale veliki dolžnici z usklajenimi dvostranskimi posojili, v ta evropski okvir pa bi se z »znatnimi sredstvi« vključil tudi IMF, vendar bi prva skupina prispevala večinski delež.
Mehanizem bo uporabljen kot »zadnji izhod«, torej samo v primeru nuje. Črpanje posojil bo namreč mogoče le v primeru »zelo resnih težav« in »kadar dolžnica ne bo imela drugih možnosti« najemanja kreditov za odplačevanje dolgov. Usklajeni kompromis z natančno določenimi pogoji za aktiviranje pomoči je renski dvojec predložil predsedniku evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu, o dokumentu pa se bodo najprej izrekli državniki z območja evra in nato še evropski svet na plenarnem zasedanju.
Višina posojila, ki naj bi ga članice evrske skupine s sodelovanjem IMF odobrile Grčiji, ni omenjena, vendar potrebe dolžnice, ki mora posojila na mednarodnem trgu kapitala najemati po visokih obrestnih merah, kar po besedah premiera Jorgosa Papandreuja povzroča »prelivanje« sredstev iz bolečih varčevalnih ukrepov v žepe špekulantov, ocenjujejo med 20 in 30 milijardami evrov. Kompromisna formula utegne ustrezati tako državam, ki so se zavzemale za izključno »evropsko« rešitev grškega problema, kot tudi odločnim kritikom nedisciplinirane članice, ki so v ospredje postavljali pomoč IMF.
Na zahtevo Nemčije dokument predvideva tudi določila za zaostritev proračunske discipline, ki naj bi v prihodnje preprečila podobne probleme, hkrati pa omogočila sankcije proti kršiteljicam pravil. O tem naj bi v Uniji do konca leta pripravili poročilo, ki bo vsebovalo »vse možne pravne opcije«. Kanclerka Merklova se je še zavzela za spremembo pogodb, da bi pravočasno in učinkovito preprečevali prevelike zdrse v primanjkljaje.
»Če bi Mednarodni denarni sklad ali katera koli druga institucija prevzela odgovornost namesto evrske skupine, bi bilo zelo, zelo slabo,« je s televizijskih ekranov sporočil predsednik evropske centralne banke
Jean-Claude Trichet, ki je prepričan, da morajo ukrepati države z območja evra.
Takšno rešitev problema, ki zadnje tedne razdvaja Unijo, je ob prihodu na prizorišče dvodnevnega vrha napovedal luksemburški premier Jean-Claude Juncker, ki je poudaril, da sam ni privrženec zatekanja članic evrske skupine k instrumentom IMF, vendar mora priznati, da se nekatere pomembne države zavzemajo za kombinacijo dvostranskih posojil in intervencije washingtonske institucije.
Tudi premier predsedujoče Španije José Luis Zapatero je v palačo Justus Lipsius stopil prepričan, da bodo najvišji državniki Unije našli formulo za mehanizem pomoči Grčiji, ki bo hkrati jamčila stabilnost evra, saj mu vrednost na valutnih borzah po svetu pada že od lanskega novembra, v zadnjih tednih pa se je drsenje še okrepilo. »Nesprejemljivo bi bilo, če evropski voditelji ne bi dosegli kompromisa o tako nujni zadevi,« je dejal Zapatero, ki je prepričan, da je evropska rešitev grških težav najboljši način za okrepitev evra, kajti »skupna valuta pomeni tudi skupno odgovornost«.
Kosorjeva prihodnji teden s Pahorjem
Jadranka Kosor pričakuje, da bodo rešena vsa vprašanja, ki so povezana s poglavjem o zunanji, varnostni in obrambni politiki, pri katerem ima Slovenija vsebinske pridržke. Prihodnji teden naj bi se »ob odprtju neke razstave znova neformalno srečala s premierom Borutom Pahorjem in prepričana sem, da bodo tedaj odpravljene vse ovire«, je izjavila predsednica hrvaške vlade.
Kosorjeva se je v Berlaymontu pogovarjala z evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fülejem, s katerim sta omenila tudi poglavji o pravosodju in temeljnih pravicah ter o konkurenci, vendar premierka, ki se v Bruslju udeležuje tradicionalnega posveta politikov evropske ljudske stranke (EPP), ni povedala, ali bodo na naslednjih pristopnih pogajanjih, ki so predvidena za sredino aprila, odprli ti dve poglavji. Češki komisar je po pričevanju hrvaške premierke izrazil upanje, da bomo do izteka predsedovanja Španije (konec junija) odprli vsa poglavja in jih velik del tudi zaprli. »Upam, da bo tako,« je še dejala Kosorjeva.