Tomaž Simonič je bil zagotovo tisti, ki je regulatorja po povsem anemičnih prvih štirih letih spravil k življenju. In ga pripeljal do točke, ko se njegove vloge in moči zavedajo vsi igralci na trgu, od najmanjšega do največjega.

Današnja razrešitev direktorja Apeka Tomaža Simoniča je bila veliko presenečenje, a hkrati ni bila presenetljiva. V danem trenutku je presenetila celotno telekomunikacijsko panogo, ki ni vedela, da se kaj takšnega pripravlja. In se je tudi hitro začela spraševati o vzrokih za nenadno zamenjavo. Toda uradni razlog razrešitve je pokazal, da ni bila tako presenetljiva, saj je minister Golobič, ki je po novem pristojen za telekomunikacije, le hitro izkoristil ponujeno priložnost. Ta se mu je ponudila po sodbi upravnega sodišča, ki doslej javno ni bila zelo odmevna. To je logično, saj iz skopih sporočil za javnost Apeka in Telekoma skoraj nikomur ni uspelo razbrati, da je afera Tušmobil na sodišču, kot vse kaže, doživela epilog. S porazom Apeka.

Zamenjavo Simoniča si je marsikdo v panogi želel že nekaj časa. Predvsem s Telekoma se je v zadnjem času izredno stopnjeval pritisk na regulatorja, ki da onemogoča nadaljnje investiranje v najsodobnejša omrežja. Še večji pritiski, kot so javno izrečene besede predsednika uprave Telekoma, so verjetno potekali v ozadju. Kmalu se bo pokazalo, ali bo novi prvi mož slovenskega regulatorja telekomunikacijskega trga bolj dojemljiv za pozive s Cigaletove - in bo spremenil načrte ali način odpiranja Telekomove optike konkurenci. Pritoževali so se tudi drugi operaterji, v zadnjem času celo tisti, ki jim je Apek pod Simoničevim vodstvom menda še najbolj pomagal. Prav tako se je v zadnjem letu s pripombami večkrat oglasila evropska komisija.

Simoniču morda lahko očitamo preveč nekritično zagovarjanje infrastrukturne konkurence, ki na tako majhnem trgu, kot je slovenski, na dolgi rok kratko malo ne more preživeti. Prav tako je verjetno s preveliko vnemo hotel dokazovati, da imamo na trgu mobilne telefonije dva enakovredna vodilna operaterja. Toda zagotovo je bil on tisti, ki je regulatorja po povsem anemičnih prvih štirih letih - s sedanjim direktorjem direktorata za informacijsko družbo Nikolajem Simičem na čelu - spravil k življenju. In ga pripeljal do točke, ko se njegove vloge in moči zavedajo vsi igralci na trgu, od najmanjšega do največjega. Hkrati pa je postal moteč za staro gardo akterjev slovenskih telekomunikacij, ki počasi znova prevzema položaje.

Iz petkove tiskane izdaje.