Če bi se uresničil najbolj črn scenarij, bi se lahko v šestih do 18 mesecih znašlo v stečaju kar 480 velikih in srednje velikih gospodarskih družb s kar 96.000 zaposlenimi.

Ljubljana – Največ delovnih mest je ogroženih v predelovalnih dejavnostih in v trgovini ter vzdrževanju in popravilu motornih vozil, v katerih bi bilo lahko skupaj ogroženih 252 podjetij s skupaj 67.000 zaposlenimi, od tega več kot 50.000 v trgovini. Med temi podjetji sta tudi Prevent, ki je že šel v stečaj, in Vegrad, ki mu to grozi. Kjub temu pa se zdi, da prihodnost vendarle ni tako črna. Iz podjetij prihajajo različna sporočila. Medtem ko je na primer šempetrska Iskra Avtoelektrika spet dobila več naročil, se novomeški Revoz tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih prilagaja povpraševanju.

V Ajpesu pa opozarjajo na podjetja, ki so leto 2009 sklenila z negativnim kapitalom, kar pomeni, da so njihove obveznosti večje od celotne aktive podjetja. Lani je z negativnim kapitalom poslovalo 61 velikih in srednje velikih gospodarskih družb z nekaj več kot 7000 zaposlenimi. Število družb z nega tivnim kapitalom se je lani pove čalo za 11, število zaposlenih v teh družbah pa za 344.

Največ takih družb je bilo predelovalnih dejavnostih in v trgovini. Te gospodarske družbe so zagotovo med bolj ogroženimi. Z negativnim delovnim kapitalom pa je lani poslovala kar 601 vsaj srednje velika gospodarska družba in tudi takih družb je bilo največ v predelovalnih dejavnostih in trgovini, namreč skupaj 47 odstotkov vseh. Zadolžena podjetja pa so imela težave tudi s poravnavanjem davčnih obveznosti. V prvi polovici leta je tako davčna uprava poslala kar približno 19.000 opominov za 203 milijo ne evrov davčnega dolga in 5400 sklepov davčni izvršbi za nekaj več kot 70 milijonov evrov. Lani je bilo opominov in izvršb manj.

Po podatkih davčne uprave je imelo zadnjega dne junija več kot 4000 evrov davčnega dolga 113 velikih in 133 srednje velikih gospodarskih družb. Njihov skupni davčni dolg je znašal 74 milijonov evrov, od tega so imele družbe iz predelovalnih dejavnosti 29 milijonov evrov ali 39 odstotkov tega dolga, gradbeništvo 17 milijonov evrov ali 24 odstotkov, trgovina pa 13 milijonov evrov.

In koliko k boljši likvidnosti podjetij lahko pripomore splošni pobot? Ajpes je na podlagi podatkov iz le tnih poročil za leto 2009 ugotavljal, da bi v poštev za pobot prišlo osem milijard evrov obveznosti. Vendar je verjetno polovica tega zneska že zapadla, zato naj bi v pobotu lahko sodelovali gospodarske družbe in samostojni podjetniki s skupno štirimi milijardami evrov obveznosti. Če bi v pobotu sodelovala večina dolžnikov, bila lahko pobotali 20 odstotkov obveznosti, kar pomeni, da bi se zadolženost gospodarskih družb brez upoštevanja bank, zavarovalnic, pozavarovalnic ter skrbniških in pokojninskih skladov zmanjšala za skupaj približno 810 milijonov evrov.

Iz tiskane izdaje Dela