Ljubljana - Čeprav je premier Borut Pahor napovedal, da bo vlada sprejela predlog izhodne strategije Slovenije v letih 2010-2013 v torek, je po srečanju skupine ministrov jasno, da se to ne bo zgodilo. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je po sestanku protikriznih ministrov povedal, da bo vlada izhodno strategijo sprejela predvidoma do konca januarja. V torek pa bo po njegovih napovedih vlada predvidoma pripravila stališče do predloga protikriznih ukrepov, ki ga je podala SDS, in ga dan pozneje predložila v razpravo poslancem.
Na naše vprašanje, zakaj je nastal zamik pri sprejetju izhodne strategije, je Gaspari navedel dva vzroka. »Vlada pripravlja program stabilnosti, ki ga moramo do konca januarja predstaviti evropski komisiji. Program se ukvarja z vprašanjem, kako doseči fiskalne cilje, izhodna strategija pa poskuša zajeti tudi dolgoročne spremembe. Zato smo si vzeli čas, da bomo dokončno definirali fiskalno pravilo, kakršno bo ostalo do leta 2013. Zato so izračuni za podkrepitev takšnega pravila zelo pomembni, predvsem pa moramo preprečiti nepotrebne napake pri postopku,« je odgovoril minister. Poleg tega je večina ministrov želela, da imajo več časa za določitev prednostnih projektov in ukrepov, ki so jih navedli za programski proračun 2010-2011.
Ministri bodo tako nadaljevali razpravo o izhodni strategiji v torek na seji vlade, ko bodo po Gasparijevih napovedih tudi sprejeli sklep o sklopu protikriznih ukrepov, ki jih je podala opozicijska SDS. »Prvi pogled na predlog SDS kaže, da smo si v mnogih elementih podobni,« je rekel Gaspari in navedel, da vsi podpirajo učinkovitejšo uporabo kohezijskih sredstev. O črpanju evropskih sredstev je Gaspari dejal, da je Slovenija lani dobila 150 milijonov evrov več iz evropske blagajne, kot je vanjo vplačala. Po njegovem mnenju je to precej bolje kot v preteklosti, ko je Slovenija več plačala, kot dobila, a bi vseeno tudi tokrat lahko dobili več denarja.
A vlada in SDS imata različno mnenje o »bistveni zahtevi«, je dejal minister: »Želja po dodatnih davčnih olajšavah v njihovem gradivu namreč ni utemeljena z zelo jasno definiranimi prihranki, ki bi šli na odhodkovni strani.« Dodal je, da je zaradi gospodarskih razmer v Sloveniji in tudi večjem delu Evropske unije nemogoče nadaljevati s širokim naborom dodatnih davčnih olajšav. »Pomembno je, da ne povečujemo davčnih obremenitev, da z razpoložljivimi sredstvi ustvarimo pogoje za čim učinkovitejšo porabo evropskih sredstev za razvojne namene in da v okviru socialnega sporazuma poskušamo dodeliti razpoložljiva javna sredstva tistim, ki jih res potrebujejo,« je dodal Gaspari.
Povedal je še, da vlada razmišlja - sam pa podpira - o razbremenitvi prispevkov pri plačah za visokokakovostna delovna mesta. Odločitev bo vlada sprejela do konca marca, ko bo končana analiza, ali je to sploh mogoče urediti fiskalno nevtralno.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela