Erika Repovž, gospodarstvo
Ljubljana – Nemško-francoski predlog za večje usklajevanje ekonomskih politik v območju evra, tako imenovani pakt za konkurenčnost, ki sta ga nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozi na začetku tega meseca predstavila šefom vlad drugih evropskih držav in ki ga je slovenska vlada v celoti podprla, bo vplival tudi na življenje pri nas, menijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Nasprotujejo predvsem ukinitvi indeksacije plač in harmonizaciji pokojninskih sistemov, strinjajo pa se z oblikovanjem skupne osnove za davek na podjetja, ki bi zmanjšala davčno konkurenco med članicami.
Sporni nemško-francoski pakt za konkurenčnost, ki ga je evrska skupina menda sprejela v zameno za privolitev Berlina v okrepitev evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), kjer gre za šest usklajevalnih ukrepov (poleg opustitve plačne indeksacije, harmonizacije pokojninskih sistemov in oblikovanja skupne osnove za davek na podjetja še medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij, ustanovitev nacionalnih načrtov za reševanje bančnih kriz in vzpostavitev zakonodajnih ukrepov, ki bodo pripomogli k doslednim fiskalnim politikam držav prek tako imenovanega alarmnega mehanizma za dolg), je nemudoma sprožil odklonilna stališča predsednikov vlade Belgije, Luksemburga, Španije, Portugalske, Irske, Avstrije, Poljske in Slovaške. »Soliranje največjih članic Unije« in ignoriranje evropske komisije kot edinega predlagatelja novih zakonodajnih dokumentov v Uniji so kritizirali tudi v evropskem parlamentu, kjer je prevladovalo mnenje, da posamezne članice Unije ne bi smele ničesar vsiljevati drugim.
Zakaj je Pahor
tako hitel s podporo?
V ZSSS so presenečeni zlasti nad tem, da je premier Pahor podprl vseh šest predlogov, saj so menda le korak na poti omejevanja suverenosti članic Evropske unije oziroma območja evra, in to na področjih, kjer to ni potrebno. Po mnenju predsednika ZSSS Dušana Semoliča je v območju evra potreben pakt za odpiranje novih delovnih mest, ukrepi, ki se omenjajo kot poti do krepitve konkurenčnosti, pa po dosedanjih izkušnjah še ne pomenijo nastanka novih delovnih mest in dviga življenjskega standarda. Opustitev indeksacije plač bi pomenila njihovo realno znižanje in bi ogrozila življenjsko raven zaposlenih, pravi Semolič, ki opozarja tudi na suspenz kolektivnih pogodb, ki v Sloveniji ščitijo realno vrednost plač.
Glede harmonizacije pokojninskih sistemov v sindikatu opozarjajo, da glavni kriterij za harmonizacijo ne bi smele biti javne finance, saj gre za občutljive sisteme, kjer bi države glede na svoje specifike morale iskati svoje poti. Razen tega bi poenotenje ekonomskih politik v skupini, kjer so države med seboj različne, lahko te razlike še poglobilo, in ne zmanjšalo. Po nekaterih neuradnih razlagah Evropska unija ne bo vztrajala, da bi morale vse države starostno dobo za upokojitev premakniti na 67 let, kot velja v Nemčiji, ampak bo menda obveljalo pravilo, po katerem bo čas prehoda v pokoj menda odvisen od demografskih sprememb. To bi sčasoma pripeljalo do zvišanja starostne meje za upokojitev v vseh članicah Unije, čemur za zdaj nasprotujeta predvsem Avstrija in Luksemburg.
V sindikatu menijo, da je Pahorjeva nemudna in brezpogojna podpora predlaganim ukrepom za Slovenijo škodljiva in da kaže na »hlapčevsko politiko« slovenske vlade. »Naša vlada zaploska, še preden kanclerka Merklova sploh preneha govoriti,« meni Semolič, ki je med drugim prepričan, da so nemško-francoski predlogi tudi predvolilna kampanja pred volitvami v nekaterih nemških zveznih deželah.