Ljubljana - Vegradov načrt finančnega prestrukturiranja upnikom z navadnimi terjatvami ponuja, da se odrečejo 79,68 odstotka terjatev, preostalo pa naj bi dobili v štirih letih. Navadni upniki so imeli ob polletju do Vegrada 185,8 milijona evrov terjatev, skupaj z drugimi pa je bilo konec junija do velenjskega gradbinca odprtih za 240,8 milijona evrov terjatev.
Vegrad je na okrožno sodišče v Celju v ponedeljek vložil vso potrebno dokumentacijo za začetek prisilne poravnave, je potrdil predsednik sodišča Miran Jazbinšek. Tako so postali javno dostopni poročilo o poslovanju Vegrada v prvi polovici tega leta, poročilo pooblaščenega ocenjevalca, revizorjevo poročilo in načrt finančnega prestrukturiranja.
V tem zadnjem je zapisano, da je do Vegrada odprtih za 240,8 milijona evrov terjatev upnikov. Od tega je za 2,9 milijona evrov prednostnih terjatev, torej plač delavcem, odpravnin ter prispevkov in davkov iz plač. Banke, predvsem NLB in Hypo banka, ter manj tudi dobavitelji imajo zavarovane terjatve, zato bodo poplačani pred drugimi upniki. Teh je za 31,9 milijona evrov. Izločitveni upniki na podlagi lizinških pogodb imajo za 10,9 milijona evrov terjatev. Obseg navadnih terjatev, ki naj bi jih reševali z medsebojnim pobotom, pa je 9,1 milijona evrov. Na vse te upnike prisilna poravnava, če bo sprejeta, ne bo učinkovala.
Večino terjatev imajo navadni upniki
Drugače velja za navadne upnike, ki imajo veliko večino vseh terjatev. Med te terjatve spadajo tiste od dobaviteljev, nekatere od delavcev, kot sta prevoz na delo in malica, nezavarovane terjatve bank in drugih kreditodajalcev, terjatve upnikov iz naslova odkupa terjatev do dolžnika ter terjatve iz naslova unovčenih garancij. Ti upniki bi bili po predlogu Tovšakove poplačani 20,32-odstotno.
Ali drugače: Vegrad bi od 185,8 milijona evrov upnikom izplačal 37,7 milijona evrov, zraven pa naj bi dobili še 1,4 milijona evrov obresti. Skupen znesek naj bi izplačali v prihodnjih štirih letih, vsako leto po četrtino. S tem bo v celoti saniran primanjkljaj kratkoročnih sredstev za poplačilo kratkoročnih obveznosti, ki znašajo 111 milijonov evrov, družba pa bo postala plačilno sposobna, je v načrtu zapisala dosedanja glavna direktorica Vegrada.
Več kot polovično zmanjšanje števila zaposlenih
Tovšakova predlaga še druge ukrepe; predvsem za delno poplačilo hipotekarnih upnikov bi prodali za okoli 13,6 milijona evrov nepremičnin in za približno 1,5 milijona evrov opreme; uprava naj bi zagotovila reprogram 19 milijonov evrov kratkoročnih posojil in 9,6 milijona evrov lizingov; vsako leto naj bi od novih gradbenih projektov pridobili od 68 do 75 milijonov evrov; število zaposlenih naj bi s 1125 zmanjšali na okoli 485.
Sodišče mora v osmih dneh odločiti, ali bo podprlo prisilno poravnavo. Ob njegovi potrditvi mora zanjo glasovati vsaj 60 odstotkov upnikov glede na velikost terjatev. Sicer bo šlo podjetje v stečaj. Po oceni Vegrada bi morebiten stečajni postopek trajal štiri leta, vrednost stečajne mase pa bi znašala 71,1 milijona evrov. Po izračunih družbe bi bili upniki, predvsem dobavitelji in podizvajalci, z navadnimi nezavarovanimi terjatvami v stečaju poplačani 11,86-odstotno.
Prihodki Vegrada so se od lani zmanjšali za 57 odstotkov; v prvi polovici leta so jih tako ustvarili za dobrih 35 milijonov evrov. V tem času je imela družba 96,7 milijona evrov izgube. Zaradi tega ima negativni kapital, dolgovi so večji od sredstev, v višini 71,5 milijona evrov.
Iz sredine tiskane izdaje Dela