Tiskane izdaje
V Avstriji, tako kot tudi v Nemčiji, Švici in skandinavskih državah, primanjkuje zdravnikov. Bolnišnice jih iščejo v tujini, in to tudi s pomočjo zaposlitvenih sejmov v tujini, pogosto specializiranih. »Tu na sejmu predstavljava javno bolnišnico Kabeg, v katero se združuje pet bolnišnic na avstrijskem Koroškem: v Celovcu, Beljaku, Wolfsbergu, Šmohorju in Laasu. Zaposlujemo 7500 ljudi, manjka pa nam predvsem zdravnikov. Splošnih in tudi specialistov,« sta povedali Gabriele Wider in Renate Riegler ter dodali, da medse vabijo tudi tiste, ki hočejo opraviti specializacijo.
Zdaj razpisujejo 42 prostih delovnih mest za zdravnike specialiste in specializante, med drugim za področja pediatrije, dermatologije, intenzivne medicine, pulmologije, ginekologije, nevrologije, patologije, radiologije, urologije, ortopedije. Vsak mesec je na voljo tudi okrog deset novih delovnih mest za tiste, ki si želijo delati v splošni medicini. Zaposlitvene oglase med drugim objavljajo na Zdravniški zbornici Slovenije. S Slovenci že imajo izkušnje − zdaj pri njih delajo trije splošni zdravniki − in so zelo zadovoljni z njimi, dobro delajo in imajo dobro izobrazbo, pravita sogovornici.
»V Avstriji moramo reorganizirati izobraževalni sistem, saj primanjkuje res veliko zdravnikov. Zdaj imamo v državi štiri (javne in zasebne) medicinske fakultete. Po študiju in seveda tudi med kariero se nekateri zaposlijo v zasebnih bolnišnicah ali najdejo delo v farmacevtskih podjetjih, nekateri odidejo v tujino, drugi spet nadaljujejo izobraževanje, poleg tega se zaposleni v javnih bolnišnicah upokojujejo,« pojasnjuje Gabriele Wider in dodaja, da imajo koroške javne bolnišnice še eno omejitev.
V nasprotju z zasebnimi ustanovami v deželi in v primerjavi z drugimi javnimi bolnišnicami v državi ne smejo zaposlovati tujcev, če niso državljani EU. In to se kmalu ne bo spremenilo. »Tako imamo zdravnike, rojene v kateri izmed držav nekdanje Sovjetske zveze, ki smejo delati v kateri koli zdravstveni ustanovi v Avstriji, razen v javnih bolnišnicah na Koroškem. Če se hočejo zaposliti pri nas, morajo pridobiti državljanstvo,« pojasnjujeta sogovornici.
Pojasnjujeta še, da so zaslužki lahko kar visoki, delo pa je naporno, seveda z dežurstvi, nadurami itn. Posebej poudarjajo, da imajo zaposleni pri njih šest tednov dopusta in da imajo za njihove otroke po pouku organizirano varstvo.
Največja težava – nemščina
Na razpisana prosta delovna mesta se prijavljajo tudi zdravniki iz Slovenije, najpogostejši vzrok, da službe nekdo ne more dobiti, pa je znanje jezika. »Kdor hoče delati v Avstriji, mora zelo dobro znati nemško, kandidati pa jezika pogosto ne poznajo dovolj dobro. A brez tega ne gre, saj morajo opraviti test, in če so pri njem uspešni, ne bi smeli imeti težav pri iskanju dela.
Drugi vzrok je birokratski. Urejanje dokumentov je lahko kar dolgotrajno.
Bodoči medicinski sestri se ozirata v tujino
Študentki Nika in Lea sta na sejmu Informativa obiskovalcem dajali informacije o fakulteti za zdravstvo na Jesenicah, kjer obiskujeta drugi letnik programa za diplomirane medicinske sestre. Lea se je ustavila na sosednji stojnici − stojnici bolnišnice Kabeg, a se je zelo hitro vrnila. Na prvo vprašanje, ki sta ji ga postavili Rieglerjeva in Widerjeva, je odgovorila z ne. Ne zna nemškega jezika. Kot je pojasnila, na fakulteti tujim jezikom ne posvečajo veliko pozornosti. Eno leto nemščine ali angleščine, to je vse. Postati si želi babica, če bo priložnost, v Sloveniji, a za zdaj kaže slabo, pravi. Če bo treba, bo iskala službo v tujini.
Nika se na Jesenice vozi iz Kopra in tudi nima predsodkov do tega, da bi se zaposlila v tujini. Študijski program je kakovosten, »če si priden, se veliko naučiš, to ni problem«, pravi. Postati si želi medicinska sestra, a ne bi rada obstala na enem delovnem mestu, preizkusiti se želi tudi kot reševalka, na psihiatriji ... Zdaj za svoj poklic ne vidi svetle prihodnosti, skrbi jo, kako bo po študiju. »Čeprav kadrov manjka, ne zaposlujejo,« pravi in opozarja na pomen prakse. »Takrat se je vredno potruditi, saj si te zaposleni zapomnijo, in če si priden, imaš gotovo več možnosti pri iskanju dela,« je prepričana. Nika in Lea dodajata še, da na fakulteto včasih pridejo predstavniki iz kakšne avstrijske zdravstvene ustanove in organizirajo seminarje za študente, ki si želijo delati na drugi strani meje.
