Tiskane izdaje
Čeprav se julija poveča prijavljanje brezposelnih, ki jim preneha zaposlitev za določen čas, se je prejšnji mesec brezposelnost zmanjšala – vendar nekoliko počasneje kot v predhodnih mesecih. Konec julija je bilo registriranih 109.557 brezposelnih, kar je 0,6 odstotka manj kot junija in 5,7 odstotka manj kot julija lani. V prvih sedmih mesecih tega leta se je na zavod na novo prijavilo 53.597 brezposelnih, kar je 6,9 odstotka manj kot v istem obdobju lani, kažejo včeraj objavljeni podatki zavoda za zaposlovanje.
»Julija so se nadaljevala ugodna gibanja na trgu dela iz zadnjih četrtletij. Število brezposelnih je bilo tako medletno za 5,7 odstotka manjše. Takšna gibanja povezujemo predvsem z manjšim številom izgub zaposlitev iz poslovnih razlogov in stečajev podjetij, manj pa je tudi iskalcev prve zaposlitve. To pomeni, da so ugodna gibanja na trgu dela povezana z okrevanjem gospodarske aktivnosti, delno pa so tudi sezonske narave. Za poletne mesece je namreč značilen manjši pritok novih diplomantov na trg dela,« pojasnjujejo na uradu za makroekonomske analize in razvoj, kjer so takšna gibanja pričakovali in napovedali v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj.
Značilnost slovenskega trga dela je porast števila brezposelnih jeseni, ob zaključku šolskega in študijskega leta, ko se bo povečalo število prijav mladih na zavod za zaposlovanje. »Na podlagi naših podatkov in napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj ocenjujemo, da se bo registrirana brezposelnost letos še naprej zmanjševala. Sicer ne pričakujemo občutnega zmanjšanja brezposelnosti,« so za Delo komentirali na zavodu za zaposlovanje. Konec leta naj bi bilo prijavljenih okoli 113.200 brezposelnih, medtem ko jih je bilo konec lanskega leta dobrih 119.000.
Zavod za zaposlovanje je v raziskavi med delodajalci ugotovil, da bodo ti v drugi polovici tega leta najpogosteje iskali varilce, voznike težkih tovornjakov, delavce za preprosta dela v predelovalni dejavnosti, orodjarje in prodajalce. Voznik tovornjakov, varilec in orodjar so kadri, ki jih delodajalci najteže dobijo. Poleg teh so taki še elektroinštalaterji, kuharji, zidarji, natakarji, mesarji, tesarji in peki.
Krepijo se strukturne
Več kot polovica, prijavljenih na zavodu, je dolgotrajno brezposelnih, to pomeni, da so v evidenci prijavljeni vsaj eno leto. To je ena ključnih težav tudi trga dela Evropske unije. »Dolgotrajna brezposelnost pri posamezniku povečuje socialno stigmo, vpliva na zmanjševanje kompetenc posameznika, manjšo motivacijo in večjo možnost za pojav zdravstvenih težav. Zaposlitvene možnosti se s podaljševanjem brezposelnosti zmanjšujejo,« poudarjajo na zavodu.
Dolgotrajni brezposelnosti so bolj izpostavljeni starejši in prebivalci vzhodne Slovenije ter tisti z nižjo izobrazbo. A med njimi je vse več tudi visokoizobraženih.
Delodajalci spregledajo prednosti starejših
Tretjina prijavljenih na zavodu je starejših od 50 let. »Na zaposlovanje starejših gotovo vplivajo tudi še vedno uveljavljena negativna prepričanja in posplošene predstave o starejših, čeprav v prikriti obliki, zato delodajalci pri zaposlovanju praviloma dajejo prednost mlajšim kandidatom,« pravijo na zavodu, kjer pa poudarjajo, da analize kažejo na pomembne prednosti starejših, ki jih delodajalci velikokrat spregledajo. To so bogate delovne in življenjske izkušnje, široka socialna mreža, skrito znanje, ki je najbolj izrazito v konkretnem delovanju in nepričakovanih situacijah, pripravljenost za delo, odgovornost in hvaležnost za ponujeno priložnost, praviloma so bolj zanesljivi, vestni in previdni pri delu, bolj zvesti podjetju in tako dalje.
Kljub krizi se po letu 2008 število zaposlitev starejših ni zmanjševalo, ampak je bilo vsako leto nekoliko višje. Tako se je lani zaposlilo 11.366 starejših, kar je skoraj 140 odstotkov več kot leta 2008. A položaj starejših se vseeno ni bistveno izboljšal, saj je na povečan obseg zaposlovanja vplivala predvsem večja ponudba, to je večje število brezposelnih, fleksibilne oblike zaposlovanja in spodbude za zaposlovanje starejših.
Stopnja registrirane brezposelnosti mladih med 15 in 29 letom pa se znižuje tudi letos in je maja bila 20-odstotna. Julija je bilo 24.770 brezposelnih mladih, medtem ko jih je bilo konec lanskega leta 30.151. »Znižanje števila brezposelnih mladih in stopnje brezposelnosti mladih je, ob hkratnem izboljšanju stanja v gospodarstvu, vsekakor tudi rezultat uspešnega izvajanja jamstva za mlade in drugih ukrepov oziroma programov aktivne politike zaposlovanja,« pojasnjujejo na zavodu. Lani se je v evidenco brezposelnih prijavilo 37.960 mladih, zaposlilo pa se jih je 25.742, kar je 23,6 odstotka več kot leto prej.
