Tiskane izdaje
Po zadnjih podatkih je v primorski regiji 7311 registriranih brezposelnih oseb, kar je slabih devet odstotkov manj kot v istem obdobju lani. V primerjavi s preostalo Slovenijo je večji delež brezposelnih, starejših od petdeset let. Število iskalcev zaposlitve v tem delu Slovenije zelo zmanjšujejo delovne migracije v Italijo, saj se k sosedom vsak dan vozi približno deset tisoč Slovencev.
Do tega podatka so prišle primorske sindikalne organizacije, ki so v jutranjih urah štele avtomobile na mejnih prehodih z Italijo. Uradne informacije o številu dnevnih migrantov iz Slovenije v Italijo namreč ne obstajajo. Po podatkih uradov za delo v Furlaniji - Julijski krajini je bilo konec oktobra lani tam zaposlenih 7800 Slovencev. Zagotovo jih je še nekaj po drugih italijanskih regijah, vendar zanje ni natančnih podatkov, saj Italijani nimajo urejenega centralnega sistema zbiranja podatkov. Največ jih je v Tržiču, Vidmu, Pordenonu, Trstu in Gorici.
Delodajalci iz Italije najpogosteje sprašujejo po oblikovalcih kovin, elektromehanikih, elektrotehnikih, strojnih inženirjih, kvalificiranih delavcih v gradbeništvu, po gospodinjskih pomočnicah in oskrbovalkah ostarelih na domovih ter voznikih tovornjakov v mednarodnem transportu. Prav v teh poklicih dela tudi največ Slovencev v Italiji.
Po podatkih svetovalcev Euresa imajo možnosti za delo v Italiji le upravljavci programerji na CNC-orodjarskih strojih z večletnimi izkušnjami in znanjem italijanskega jezika, strojni inženirji – projektanti, elektrotehniki, varilci, prodajalci na terenu in nekaj delavcev v gostinstvu.
Med interesenti za delo v Italiji je polovica mlajših od 35 let
»Na nas se obrača veliko iskalcev zaposlitve s srednješolsko izobrazbo, med katerimi je največ ekonomskih tehnikov in gimnazijskih maturantov, oseb z nedokončano poklicno ali srednješolsko izobrazbo, diplomiranih ekonomistov in profesorjev, gostinsko-turističnih tehnikov in prodajalcev. Polovica med njimi je mlajših od 35 let; med njimi so tudi inženirji ladijskega strojništva, diplomirani organizatorji turizma, magistri arheologije, inženirji gradbeništva, arhitekti, inženirji kmetijstva, fizioterapevti in dietetiki, ki pa v Italiji žal nimajo resnih možnosti za zaposlitev,« je pojasnila direktorica območne enote Koper Nevenka Bandelj.
Bandljeva pravi, da italijanski centri za zaposlovanje nočejo, da njihove objave prostih delovnih mest objavljajo na spletni strani slovenskega zavoda za zaposlovanje. V oglasih za prosta delovna mesta ne navajajo kontaktnih podatkov delodajalcev, ampak le svoje kontakte. To pomeni, da sami sprejemajo prošnje kandidatov, ki se prijavljajo na razpisana delovna mesta in jih po opravljeni selekciji naprej posredujejo italijanskim delodajalcem. Pri zaposlitvi dajejo prednost Italijanom, saj so razmere na trgu dela v Italiji zelo zaostrene, število delovnih mest se je tudi na tržaškem v zadnjem času precej zmanjšalo.
Pretoka delovne sile v nasprotni smeri, iz Italije v Slovenijo je precej manj, čeprav se število zaposlitev italijanskih državljanov v Sloveniji z leti povečuje. Lani jih je bilo 836, še pred nekaj leti le okrog sto. Veliko več jih je tudi v primerjavi z Avstrijci, ki jih je bilo lani 106.
Med italijanskimi državljani, ki so zaposleni pri nas, gre predvsem za višje in visoko izobražene delavce, kot so: predavatelji, učitelji jezikov na jezikovnih šolah, učitelji na obalnih šolah z italijanskim učnim jezikom, novinarji, učitelji v glasbenih šolah, svetovalci, prevajalci, vodilni delavci oziroma solastniki podjetij.
Struktura brezposelnih se je v letu dni spremenila
Struktura brezposelnih v primorski regiji se je v primerjavi z istim obdobjem lani precej spremenila. Povečuje se delež brezposelnih žensk, dolgotrajno brezposelnih in starejših. Konec maja je bil delež brezposelnih žensk na Primorskem 49,6-odstoten, kar je za 2,2 odstotka več kot v istem obdobju lani. Delež dolgotrajno brezposelnih – tistih, ki so v evidencah brezposelnih prijavljeni dlje kot eno leto, se je povečal za 3,8 odstotka. Čeprav znaša dobrih 49 odstotkov, je še vedno nižji v primerjavi s celotno Slovenijo.
Po besedah Bandljeve kljub veliko brezposelnih oseb delodajalcem težko zagotovijo dovolj kuharjev, natakarjev, upravljavcev CNC-strojev in voznikov v mednarodnem prometu. Razveseljivo je, da se zmanjšuje delež brezposelnih mladih, ki pomeni petino vseh brezposelnih v regiji. Brezposelni do 29. leta starosti pomenijo petino vseh brezposelnih v regiji, kar je najmanjši delež v Sloveniji. Povprečni čas iskanja zaposlitve pri mladih do 29. leta je na Primorskem šest mesecev in dva dni ter je za mesec dni krajši od povprečnega časa iskanja zaposlitve med vsemi brezposelnimi, ki jim je uspelo najti zaposlitev.
»Bolje izobraženi imajo večje možnosti, da najdejo in ohranijo zaposlitev. V predelovalni industriji, gradbeništvu in gostinstvu je veliko potreb tudi po mladi delovni sili brez izobrazbe, vendar gre navadno za sezonske zaposlitve. To pomeni, da se osebe po določenem času vračajo v brezposelnost. Težje se zaposlujejo mladi, ki se ne prilagajajo potrebam na trgu dela in se hočejo zaposliti na delovnih mestih, kjer ni povpraševanja.
Zaradi omejitve zaposlovanja v javnem sektorju je težje najti prvo zaposlitev v poklicih, ki pridejo v poštev za javni sektor. Mladi se zanimajo tudi za dela v tujini, predvsem v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Tisti, ki jim uspe najti delo v tujini, na začetku zasedajo predvsem delovna mesta nižje zahtevnosti v gostinstvu, turizmu, proizvodnji; nekaj se jih zaposli tudi v mednarodnih klicnih centrih,« pojasnjuje Bandljeva.
Podatki po posameznih upravnih enotah kažejo, da je največ brezposelnih v Piranu (14 odstotkov), najmanj pa v Kopru in Sežani (11,4 odstotka). Najmanj zaposlitvenih možnosti je v upravni enoti Ilirska Bistrica, kar se kaže v najvišjem deležu dolgotrajno brezposelnih oseb. Največji zaposlovalci na Obali so: Luka Koper, Lama, zavarovalnica Adriatic Slovenica, Generali, zaposlitvene agencije ABF, Trenkwalde, Aktual in hotelska podjetja. V Postojni in Pivki pa največ zaposlujejo v Postojnski jami, v perutninarstvu Pivka, Delamarisu Kal, podjetjih Fluidmaster, Oromet in Profiles.
Brezposelnost je nižja
Med turistično sezono se potrebe po delavcih precej povečajo. Od aprila 2013 pri zavodu za zaposlovanje ni več obvezno prijavljati prostih delovnih mest, zato nimamo več pregleda nad celotnim povpraševanjem po delavcih. »Če pogledamo podatke o številu delovno aktivnega prebivalstva v regiji po mesecih, se v času sezone to število poveča za štiri odstotke, največ v gostinstvu in turizmu, transportu, trgovini, gradbeništvu in predelovalni industriji. V sezoni je največje povpraševanje po natakarjih, kuharjih, kuhinjskih pomočnikih, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih ter po prodajalcih in zidarjih,« je povedala Bandljeva.
V APZ vključenih več kot
Od januarja do aprila 2015 je bilo v ukrepe APZ vključenih 735 oseb, med njimi 444 v ukrep usposabljanje in izobraževanje, od tega 292 v institucionalno usposabljanje, 54 v usposabljanje na delovnem mestu, 34 v delovni preizkus ter 291 v ukrep ustvarjanja delovnih mest.
