Delo bodo lažje dobili begunci s specifičnimi znanji

Tujci, ki bodo v Sloveniji pridobili status begunca, se bodo lahko pri nas zaposlovali pod enakimi pogoji kot slovenski državljani. Brez omejitev se bodo lahko zaposlovali v vseh poklicih, na vseh delovnih mestih in pri vseh delodajalcih, ki jih bodo pripravljeni zaposliti.

Na ministrstvu za delo in na zavodu za zaposlovanje so povedali, da do zdaj sicer še niso zasledili, da bi podjetja iskala informacije v zvezi z možnostjo zaposlovanja beguncev.

Vsi tujci, ki bodo v Sloveniji pridobili status begunca, bodo deležni integracijskih ukrepov, zagotavljajo na ministrstvu za notranje zadeve. Osebe s priznano mednarodno zaščito so po zakonu upravičene do prebivanja v RS, do enkratne denarne pomoči, nastanitve v nastanitvenih objektih ministrstva, denarnega nadomestila za zasebno nastanitev, pomoči pri vključevanju v družbo ter do izobraževanja in delovnega usposabljanja.

Enakopravni iskalci zaposlitve

Na zavodu za zaposlovanje poudarjajo, da se begunci lahko zaposlijo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani. Kot je povedala Barbara Vrtačnik z zavoda, potrebujejo za prijavo v evidenco brezposelnih oseb poseben dokument oziroma izkaznico, s katero dokazujejo svoj status osebe z mednarodno zaščito. Prijavili se bodo lahko na katerem koli uradu za delo, kar jim bo omogočilo enake pravice do usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja kot vsem ostalim brezposelnim osebam. Osebe s statusom begunca lahko koristijo vse ukrepe aktivne politike zaposlovanja (APZ). Načelno jih na zavodu najprej napotijo na Ljudsko univerzo, kjer zanje izvajajo posebne, brezplačne tečaje slovenskega jezika. Kar zadeva otroke, je pomembno, da se jih čim prej vključi v sistem rednega šolanja in predšolsko varstvo, da vzpostavijo stik z vrstniki.

Na vprašanje, v katerih poklicih vidi največ možnosti, Vrtačnikova odgovarja, da večje možnosti vidi v nereguliranih poklicih, kot je denimo avtoprevozništvo, pri čemer poudarja, da bosta odločilna razpoloženje v družbi in odnos zaposlovalcev do begunskega vprašanja. »Strahov in predsodkov je veliko. Bojim se, da bodo imeli delodajalci številne pomisleke, tudi če so sami brez predsodkov. Ali bodo, denimo, gostinci tvegali, da bi zaradi natakarjev iz Sirije izgubljali obiskovalce lokalov,« se sprašuje Vrtačnikova.

Na zavodu pravijo, da je za zdaj še prezgodaj govoriti o tem, kje in kako bodo begunci iskali svojo priložnost za vstop na trg dela in kdo jim bo ponudil konkretne priložnosti. Predvidevajo, da bo zanje največ priložnosti v poklicih, kjer primanjkuje delovne sile, kar je razvidno tudi iz naše ankete med potencialnimi zaposlovalci.

Več pravic kot pri Avstrijcih

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev v Sloveniji določa izjeme pri zaposlovanju določenih skupin ljudi; zakon ne velja za tujce, ki so po mednarodnem pravu upravičeni do posebne imunitete, imajo posebne pravice in razpolagajo s posebnim dokumentom, ki ga izda ali evidentira pristojno ministrstvo za zunanje zadeve. Edini dokument, ki ga potrebujejo, je izkaznica za osebo z mednarodno zaščito. Na uradih za delo zaposlitveni svetovalci z njimi govorijo v angleškem jeziku. Usmerjajo jih na infotočko za migrante in na brezplačen tečaj slovenskega jezika.

V Avstriji, denimo, na novo prijavljeni iskalci azila nimajo prostega dostopa do trga dela. Po treh mesecih vstopa v azil lahko delajo le v posameznih panogah, posebno v panogah, kjer imajo sezonsko povečan obseg dela (kmetijstvo, gostinstvo ipd.). Begunci do 25. leta starosti se lahko vključijo v poklicno usposabljanje, vendar to velja le za panoge, v katerih primanjkuje delovne sile. Kot kaže, Avstrijci od sedanje ureditve zaradi vse večje brezposelnosti ne bodo odstopili.

Prost dostop na trg dela

Na vprašanje o stališčih v zvezi z zaposlovanjem beguncev, ki jih pričakujemo v Sloveniji, in o tem, kaj morajo vedeti podjetja oziroma posamezni delodajalci v zvezi z njihovim zaposlovanjem, so nam na GZS odgovorili, da ne pričakujejo večjega priliva beguncev. »Skladno z mednarodno priznanimi normami in nacionalno zakonodajo bo najprej treba ugotoviti, koliko prošenj za azil bodo begunci vložili v Sloveniji in koliko prošnjam bodo ugodili. Če gre za osebe z mednarodno zaščito, navadno ni treba pridobiti delovnih dovoljenj, tako da begunci lahko prosto dostopajo na trg dela, če delodajalci za to izrazijo interes. Ocenjujemo, da bo interes za zaposlovanje beguncev predvsem na strani delodajalcev, ki iščejo delovno silo s posebnimi znanji in bodo zaznali prednosti zaposlovanja migrantov z deficitarnimi poklici. Z migranti oziroma z osebami z mednarodno zaščito ima Slovenija že izkušnje, saj vsako leto sprejmemo in tudi po vnaprej določenih postopkih dodelimo status begunca,« je povedal namestnik direktorja pravne službe na GZS Igor Knez.

Znano je, da podjetja v zvezi z zaposlovanjem beguncev niso izrazila še nobene pobude.