Delo najboljšemu, ne kandidatu z vplivnimi znanstvi

V petih letih je s pomočjo projekta Zaposlitveni izziv delo dobilo 25 brezposelnih, med njimi trije invalidi.

Objavljeno
26. marec 2015 20.50
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo

Na podjetju Kliping so v ponedeljek razglasili zmagovalko 16. zaposlitvenega izziva Nino Intihar, ki se je najbolj izkazala pri reševanju problemske naloge in pokazala največ znanja iz medijskih analiz in trženja. Diplomirana komunikologinja, ki jo bodo v Klipingu zaposlili za najmanj leto dni, se je pridružila 24 brezposelnim, med njimi so tudi trije invalidi, ki so v zadnjih petih letih na tak način našli zaposlitev.

»Leta 2010 je Simobil kot prejemnik priznanja za najboljšega zaposlovalca v izboru Zlata nit razumel priznanje kot priložnost, da družbi nekaj vrne in pripomore k pomembnim temam. K temu je spodbudil tudi druga dva zmagovalca v kategoriji malih in srednjih podjetij ter sodelujoče v projektu Zlata nit. Prvi sestanek Simobila in partnerjev projekta: zavoda za zaposlovanje, Dnevnika, Združenja Manager in ministrstva za delo so sklenili z idejo, da skupaj razvijejo projekt, ki bo perspektivne mlade povezal z najboljšimi delodajalci.

Primož Zupan, ki je bil takrat vodja kabineta na ministrstvu, je imel idejo, kako to narediti; zasnoval je projekt in prevzel organizacijo prvega Zaposlitvenega izziva. Projekt je bil prvič pilotsko izveden s tako kratkim časovnim načrtom, da je podrl vse standarde – ne le v gospodarstvu, temveč je bil tudi zgled z vidika operativnosti javne uprave. Izvedli so ga v Simobilu in na koncu slavili dvojni uspeh: kandidati so bili tako dobri, da niso zaposlili le enega, ampak kar dva brezposelna,« se začetkov enega najodmevnejših in najuspešnejših projektov zaposlovanja brezposelnih spominja Mojca Podržaj iz Združenja Manager, ki vabi k sodelovanju podjetja, ki hočejo dobiti najboljši z nekoliko drugačno selekcijo kadrov, kot smo jo sicer vajeni.

V združenju svojim članom dokažejo, da stereotip o neučinkovitem zavodu za zaposlovanje ne drži, in ga predstavljajo kot kompetentno javno službo, v kateri je veliko ambicioznih, talentiranih posameznikov. S tem delodajalcem predstavljajo »alternativno« možnost iskanja kadrov – saj je splošna praksa, da se v Sloveniji dober kader išče prek znanstev. Ponavadi so to ljudje, ki so že zaposleni. Tako krožijo samo že tako in tako najbolj zaposljivi posamezniki. Če delodajalec zaposli brezposelnega, da priložnost nekomu novemu.

»V združenju predlagamo najboljše zaposlovalce, ki so člani našega združenja. Praviloma gre za uspešnejša, večja podjetja, ki uživajo ugled in so naravnana k rasti in razvoju,« je povedala Podržajeva.

Izbor kandidatov za zaposlitev

Zavod za zaposlovanje iz svoje evidence glede na potrebe delodajalca izbere določeno število brezposelnih, ki ustrezajo zahtevam. Kandidatom pojasnijo »pravila igre« in jih povabijo k sodelovanju. Drugo selekcijo nato opravijo po pregledu življenjepisov in psihometričnih testov; tako na situ ostane še do deset kandidatov. Delodajalec pripravi Dan odprtih vrat, kjer kandidati spoznajo podjetje in vzpostavijo prve stike. Predstavijo jim prvo problemsko nalogo, ki jo morajo brezposelni rešiti v določenem roku.

Najboljšo rešitev izbere strokovna komisija, ki jo sestavljajo predstavnik zavoda, predstavnika delodajalca in predstavnik Združenja Manager. Komisija izbere najmanj tri najboljše rešitve problemskih nalog, ki se uvrstijo v finalni izbor. Po predstavitvi njihovih rešitev nato izberejo zmagovalca, ki se za najmanj leto dni zaposli pri delodajalcu.

Dosedanji zmagovalci so bili različnih starosti, vendar so prevladovali mlajši. »Večkrat nas je presenetilo, da je zmagovalec postal prvi iskalec zaposlitve, četudi je podjetje hotelo izkušenega novega sodelavca. Temu je botrovalo dejstvo, da so se kandidati lahko celovito predstavili podjetju, kar je v zaposlovanju prej izjema kot pravilo. Vložen trud, pravi pristop in osebnostne lastnosti lahko pretehtajo pri odločitvi podjetja.


V projektu sodelujejo najboljši slovenski zaposlovalci, ki znajo v kandidatih prepoznati tudi njihov še neizkoriščen potencial,« je povedala Tanja Podobnik Zec z zavoda za zaposlovanje, kjer statistike o tem, koliko jih ohrani zaposlitev dlje kot eno leto, žal ne vodijo. »Povezave s kandidati po zaposlitvi ne ohranjamo, saj se naše poti razidejo. Se je pa že zgodilo, da smo ob ponovnih srečanjih z nekaterimi predstavniki podjetij, ki so sodelovali v Zaposlitvenem izzivu izvedeli, da so naši kandidati ne le ostali v podjetju, ampak so postali ključni člani njihove ekipe.«