Diabetike v gostilni pričakajo neprijazni pogledi

Ljubljana – Med letoma 2002 in 2013 se je število sladkornih bolnikov v Sloveniji povečalo za 40 odstotkov. Zdaj jih je 120.000. Se ob tej visoki številki z idejo o restavraciji za diabetike ponuja nova tržna niša? »Menim, da bi bila težko uspešna, saj ljudje morda svoje bolezni ne bi hoteli obešati na veliki zvon,« pravi Darja Lovšin z Zavoda za izobraževanje o diabetesu.

O restavraciji za diabetike je pred štirimi leti razmišljala projektna skupina pri postavljanju socialnega podjetja Gostilna dela, v kateri usposabljajo mladostnike, ki jim grozi socialna izključenost. »Glavna poudarka sta bila skrb za zdravo življenje in dobra izkoriščenost oziroma usmerjenost evropskih sredstev. Med minuse smo uvrstili dejstvo, da se nekateri diabetiki nočejo razkriti. Zaradi premajhne splošne podpore javnosti smo se vprašali, ali bi lokal preživel,« je povedal nekdanji vodja projekta Karl Destovnik iz Centerkonture in dodal, da bodo v naslednjem poglavju Gostilne dela poskušali narediti ta ključni korak in preizkusili, kako bi ideja zaživela. »Do trenutka, ko se bo pojavil kdo, ki si bo koncept upal razvijati kot tržno nišo, bo preteklo še nekaj časa,« je opozoril sogovornik, ki kot diabetik obiskuje predvsem tiste restavracije, v katerih prisluhnejo njegovim potrebam.

»Jedi, ki jih pri nas ponujajo v gostinskih lokalih, niso primerne za diabetike. Najlažje je, če naročim solato brez vseh dodatkov, z drugimi obroki je zelo težko. Kjer me že poznajo, so bolj pozorni na moje želje oziroma potrebe. Vsebina, ki jo bom dobil na krožniku, je najbolj odvisna od lastne aktivnosti in opozoril; znati moram artikulirati, kaj sploh hočem,« je sogovornik razkril izkušnjo in poudaril, da gostinci prav zaradi posebne obravnave diabetikov na gledajo ravno prijazno.

Konkurenčna prednost

Darja Lovšin, urednica revije Dita in avtorica kuharskih vodnikov za diabetike, ki ima temo v vseh razsežnostih v malem prstu, še ni naletela na posebno restavracijo za diabetike. Ne pri nas ne v tujini. »Diabetes je huda presnovna bolezen. Izbira napačne hrane se takoj odrazi na dvigu krvnega sladkorja, kar je problem, kadar se bolnik ne zdravi z inzulinom, ki hitro pokrije morebitne glikemične prekrške. Zato si ne predstavljam, da bi kakšen gostinec tvegal in si hotel nakopati take skrbi,« je dejala.

Največ, kar v lokalih po Sloveniji ponudijo, so diabetične sladice. »Vendar sladica še ni diabetična, če je narejena brez sladkorja, vsebuje pa običajne količine moke in maščob. Škrob v moki še bolj dvigne krvni sladkor kot konzumni sladkor, rjavi ali beli,« je opozorila Lovšinova: »Gostinci bi se morali bolj zavedati, kako velik delež njihovih gostov so diabetiki in se na tem področju tudi bolj izobraziti.« V pravilni pripravi obroka tudi za goste z diabetesom vidi konkurenčno prednost gostinca, ki bi se izobrazil v tem smislu. »Vendar mu ne bi svetovala, da se v ponudbi omeji samo na diabetike. V Londonu sem pred leti naletela na neverjetno dobro obiskano in trendovsko restavracijo Solata. Solata, pripravljena na tisoč in en način kot samostojen obrok, ki dolgo nasiti, saj je v njem tudi leča, čičerika, feta, olive in podobno, bi pritegnila goste, ki hočejo ali morajo jesti zdravo. In med njimi bi lahko bili brez skrbi tudi diabetiki,« je razmišljala urednica revije Dita, vodnika za diabetike, ki letos praznuje dvajset let obstoja.

Z revijo in knjigami so na Zavodu za izobraževanje o diabetesu zapolnili tržno nišo, »ki smo jo zaznali na tem občutljivem področju, kjer se stikata medicina in kulinarika«, je dejala Lovšinova. Da so na pravi poti, so potrdili število bralcev, interes oglaševalcev, odzivi na kuharske tečaje, diabetični vikendi v zdraviliščih in strokovna srečanja. Iz razprodanih knjig o pripravi diabetičnih jedi, ki jih je pripravila Darja Lovšin, je mogoče sklepati, da je zanimanje za kakovostne diabetične priročnike pri nas veliko.

TV-kuhinja za diabetike

Koliko bi bila za diabetike zanimiva specializirana restavracija v Sloveniji? »Menim, da se noben bolnik ne bi smel zanašati na to, da mu bo nekdo drug sestavil kosilo ali večerjo. Sam se mora tako izobraziti, da v vsaki restavraciji lahko suvereno izbere med jedili v ponudbi; to so vse vrste mesa v manjših porcijah in vsa zelenjava. Pri škrobnih prilogah, kot so krompir, testenine in riž pa morajo biti diabetiki že sicer skromni, razen če nimajo res zelo razgibanega življenjskega sloga. Za poobedek sta najmanj delikatna sir in sladoled, na primer s stevijo,« je Darja Lovšin postregla s koristnimi smernicami.

Namesto posebne restavracije za diabetike, o kateri meni, da bi težko uspela, saj nekateri ljudje nočejo razkriti svoje bolezni, vidi veliko priložnost v televizijski kuhinji za diabetike. V Sloveniji je namreč približno sedem odstotkov sladkornih bolnikov. »To pomeni sorazmerno veliko zainteresiranih televizijskih gledalcev. Vsekakor so diabetiki tako velika ciljna skupina, da bi ji morali pripisati več teže. Menim, da se bosta tudi tu ponudba in povpraševanje prej ali slej povzpela na višjo raven. Zdravje je pač naš največji zaklad,« je še opomnila Lovšinova.