Tiskane izdaje
Evropski trg podatkovnih centrov bo po predvidevanjih svetovalne družbe A.T. Kearney v prihodnjih petih letih rasel za več kot šest odstotkov na leto in bo leta 2020 vreden kar 270,4 milijarde evrov. Naraščajoče povpraševanje po storitvah teh centrov pa bo ustvarilo 341.000 novih delovnih mest.
Po predvidevanjih, ki izhajajo iz raziskave družbe A.T. Kearney Kako digitalna ekonomija poganja ustvarjanje delovnih mest v evropskih podatkovnih centrih, je za Jugovzhodno Evropo predvidenih več kot dva tisoč novih delovnih mest v teh centrih, od katerih jih bo samo polovico mogoče zapolniti z razpoložljivo delovno silo. »Evropa, še posebno jugovzhodna, mora ukrepati takoj, sicer bo zamudila priložnosti pri teh delovnih mestih,« pravi vodja Strateške prakse informacijske tehnologije družbe A.T. Kearney v Vzhodni Evropi Marko Derča.
Načrtovalci, razvijalci, svetovlaci
Podatkovni centri omogočajo obdelavo, shranjevanje, upravljanje in distribucijo podatkov. Za svoje delovanje potrebujejo različne profile ljudi, med njimi pa so vsaj načrtovalci, ki pretvorijo potrebe v pravilen obseg in konfiguracijo IT-sredstev, infrastrukture; razvijalci, ki so pri razvijanju novih in hitrih rešitev sposobni sodelovati s skupinami uporabnikov; svetovalci v podatkovnih centrih, ki lahko zahteve uporabnikov prenesejo in prevedejo IT-razvijalcem; strokovnjaki za informacijsko varnost, ki razumejo tako notranje nevarnosti kot nevarnosti, izvirajoče iz določenih vedenjskih vzorcev; sistemski inženirji s poznavanjem ključnih tehnologij za optimizacijo podatkovnih centrov (virtualizacija, brezžične tehnologije, mreže in prilagodljivo skladiščenje z možnostjo širitve).
Premalo pozornosti izobraževanju
V državah Jugovzhodne Evrope je največ potreb po izobraževanju kadrov, specializiranih za področja podatkovnih centrov, saj se temu področju ne namenja dovolj pozornosti. V regiji je bilo v preteklih treh letih poleg nadgradnje že obstoječih podatkovnih centrov odprtih tudi več novih. Tak trend se bo še nadaljeval, napovedujejo pri A.T. Kearneyju. Že samo ameriški velikan Apple je v začetku leta napovedal, da bo v Evropi zgradil dva nova podatkovna centra, v katera bo vložil 1,7 milijarde evrov, in ustvaril na stotine novih delovnih mest.
»Najpomembneje je, da Evropa zapolni vrzel na področju kadrov. To pa lahko naredi tako, da področja znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike približa študentom, izboljša podobo informacijske tehnologije ter tematiko informacijske tehnologije intenzivnejše vključuje v evropski izobraževalni sistem v osnovnih in srednjih šolah,« pojasnjuje Marko Derča in dodaja: »Enako pomembne so infrastrukturne naložbe. Proces zahteva nadgradnjo in razširitev komunikacijske infrastrukture, optimizacijo preskrbe z energijo za podatkovne centre ter spodbujanje inovacij in podjetništva.«
Priložnosti tudi za Slovenijo
Slovenija ima potencial za ponujanje storitev podatkovnih centrov v ožji in širši okolici, saj ima dobro razvito komunikacijsko infrastrukturo, dobre strokovnjake in geografski položaj. Kot osrednji trg pa je treba jemati Slovenijo in okoliške države v radiju do sto kilometrov.
Naša pomanjkljivost je, da še nimamo kulture zunanjega najema storitev tehnološke infrastrukture, kar se kaže v tem, da mnogi podatkovni centri ne dosegajo zadovoljivih ekonomij obsega, ki so nujne za njihovo dobičkonosnost, ugotavljajo pri A.T. Kearneyju.
