Tiskane izdaje
»Čeprav situacija ni rožnata, še vedno mislim, da je v Mariboru dovolj priložnosti, samo poiskati jih je treba,« je povedala direktorica tukajšnje območne službe (OS) Zavoda RS za zaposlovanje Mateja Muršak. Na tej OS so letos objavili največ prostih delovnih mest za varilce.
Po besedah Mateje Muršak je trenutna situacija na trgu dela nekoliko boljša, kakor je bila v začetku leta, saj število brezposelnih upada, število zaposlitev pa se povečuje. Na območju mariborske OS Zavoda za zaposlovanje je bilo konec maja registriranih 15.105 brezposelnih, kar je za 954 oseb oziroma 5,9 odstotka manj kot maja lani. V primerjavi z aprilom pa se je registrirana brezposelnost zmanjšala za 360 ljudi oziroma 2,3 odstotka. Na mariborskem območju je po zadnjih podatkih 15,5-odstotna (v Mestni občini Maribor 18-odstotna).
»Trendi za naprej so spodbudni, delodajalci napovedujejo 0,6-odstotno povečanje zaposljivosti,« je povedala Muršakova. Med kadri, za katere je trenutno največ povpraševanja delodajalcev, je posebej omenila varilce, strugarje in orodjarje, voznike težkih tovornjakov v mednarodni špediciji ter različne kadre iz gostinstva in gastronomije.
»To so poklici, ki so deficitarni ne samo pri nas, temveč tudi v evropskem ali svetovnem merilu,« je pojasnila Muršakova. Med področji, kjer iskalci težje najdejo zaposlitev, so na zavodu za zaposlovanje v Mariboru omenili umetnost in humanistiko, družboslovje ter poslovne, upravne in pravne vede. Pot do zaposlitve težje najdejo tudi gimnazijski maturanti.
Manjša podjetja zaganjajo kolesje gospodarstva
Po besedah Mateje Muršak je delovnih mest na tukajšnjem območju dovolj, je pa ključni izziv, kako uskladiti povpraševanje in ponudbo. »Delovnih mest je precej, vendar je strukturno nesorazmerje veliko,« se je strinjal Zoran Savin, direktor zaposlitvenega portala Moje delo, ki je v Mariboru pred kratkim organiziral regionalni karierni sejem za Podravsko regijo. V sklopu tega so pripravili tudi okroglo mizo, na kateri so različni akterji spregovorili o trenutnih razmerah na trgu dela. »Precej družboslovcev ne najde službe, medtem ko na drugi strani iščejo ogromno tehničnih poklicev,« je dejal Savin.
Tudi predstavniki portala Moje delo menijo, da lahko v Mariboru kljub nekaterim novim zgodbam o odpuščanjih pozitivno gledajo na prihodnost. »Opažamo, da povsod izginjajo velika industrijska podjetja, nastajajo pa nova manjša, ki so zgrajena okoli zdravega jedra, in ta podjetja zaganjajo kolesje gospodarstva,« je dejal Savin. Po njegovih besedah je malih in srednjih podjetij, ki »so čista in zdrava«, v Sloveniji vedno več.
V petih letih 150 zaposlenih
»Začel sem pred petimi leti, ko sem ugotovil, da v velikih sistemih ne bom preživel. Bil sem razočaran nad negativnimi ostanki prejšnje družbene ureditve in sem začel iskati svojo priložnost v podjetništvu,« je povedal direktor mariborskega podjetja Ajdas Damir Jelenko. »Pred petimi leti sem začel sam, danes ima podjetje Ajdas z drugimi družbami 150 zaposlenih,« je dodal.
Po besedah Jelenka je podjetje, specializirano za področje kovinsko-predelovalne industrije, odvisno od tujega trga. Za delo na različnih projektih v tujini (v Avstriji, Nemčiji, Švici, na Švedskem, v Franciji ...) pa bi lahko zaposlili do 50 delavcev, predvsem varilcev, ključavničarjev, cevarjev, monterjev kovinskih konstrukcij itn. »Maribor ima veliko tradicije, veliko je dobrih kadrov, ki nam jih je uspelo pridobiti tudi v našem podjetju, a jih počasi že primanjkuje,« opaža Jelenko.
Na to težavo je opozoril tudi Branko Pečar, direktor podjetja Montpro s Ptuja, ki se ukvarja z mehansko obdelavo kovin in je močno vpeto v domače okolje. »Iz lokalnega okolja poskušamo črpati glavnino svojih zaposlenih. Osemdeset odstotkov jih je iz Podravske regije, in ko iščemo delavca, vprašamo svoje zaposlene, ali poznajo koga, ki bi bil primeren za to delovno mesto. Ugotovili smo, da se tak način najbolj obnese. A tudi mi ne najdemo več dovolj delavcev v lokalnem okolju, zato iščemo varilce in cevarje tudi onkraj meje, na Madžarskem, v Bosni in na Hrvaškem,« je razložil Pečar.
Pomanjkanje zaradi
Po besedah Andreje Janc Koderman iz podjetja Profiles International Slovenia ta čas na trgu manjka zlasti naravoslovnih in tehničnih kadrov, kar je tudi posledica tega, da jih je veliko odšlo na delo v tujino. Med najbolj zaželenimi destinacijami za delo v tujini je pri nas Avstrija, pri čemer po nekaterih podatkih skoraj 80 odstotkov Slovencev, ki delajo v tej sosednji državi, prihaja iz severovzhodne Slovenije. Vzrokov za iskanje zaposlitve onkraj meje je več, eden glavnih pa je slab gospodarski položaj v tem delu Slovenije.
Kljub temu se, kot je omenila Janc Kodermanova, nekateri delavci iz Avstrije tudi že vračajo. »Slišimo za primere, ko se ljudje vračajo iz tujine in delo iščejo pri svojih starih delodajalcih. Vse ni rožnato. A pri nas se še vedno sprošča premalo delovnih mest. Delodajalci bi morali najti bolj učinkovite vzvode, kako privabiti delavce nazaj domov.« Po mnenju Andreje Janc Koderman ima Maribor »veliko potencialov in priložnosti«, ki pa jih je treba najti.
Podjetja pogrešajo
Na okrogli mizi so sogovorniki izpostavili tudi problematiko izobraževanja, ki mladih ne pripravi na iskanje zaposlitev. Pri nas namreč še vedno ni strategije izobraževanja, ki bi mlade usmerila v poklice, kjer imajo perspektivo. Podjetja pogrešajo tudi dualni sistem, ki se odlično obnese v drugih državah, saj mladim omogoča nabiranje delovnih izkušenj že med izobraževanjem, kar je njihova dodana vrednost, ko vstopajo na trg dela z izkušnjami.
Po pojasnilih z mariborskega zavoda za zaposlovanje praviloma težje najdejo zaposlitev ljudje brez delovnih izkušenj, saj želijo delodajalci najpogosteje zaposliti osebe, ki delo poznajo in ga lahko takoj začnejo opravljati. »V zadnjem času pa so pri zaposlovanju najpomembnejše motiviranost za delo, mobilnost in pripravljenost za dodatno pridobivanje znanj kakor tudi samoiniciativnost,« so sporočili z zavoda za zaposlovanje.
O odnosu iskalcev zaposlitve in zaposlenih do dela je bil govor tudi na okrogli mizi na kariernem sejmu, kjer je bilo slišati, da večina ljudi išče službo zaradi preživetja, manj pa je takih, ki si želijo opravljati neko delo, z njim rasti in se razvijati. Sogovorniki so se strinjali, da je dobrega delavca v množici nekaj sto prijav na delovno mesto težko prepoznati, toda po drugi strani je težko najti tudi dobrega delodajalca. Ljudje so namreč v socialni stiski pripravljeni delati v slabših razmerah in za slabše plačilo.
