Migrantsko delo: Skrito, a zato nič manj izkoriščano

Ljubljana – Po zlomu gradbenega sektorja je bil marsikateri migrantski delavec v Sloveniji postavljen pred dejstvo: ali opravljati delo prek agencije za zaposlovanje ali stopiti na nemško ali avstrijsko veleposlaništvo, pravi raziskovalka Sara Pistotnik. Zaradi začetih stečajnih postopkov je bil marsikdo med njimi prisiljen ostati.

Zaposlovanje prek agencij je po besedah Sare Pistotnik, ki je leta 2012 sodelovala pri raziskavi Zavoda Horizont dogodka Migracije in prekarnost, za migrantske delavce postalo ena od redkih možnosti za zaslužek. »Večina tistih, ki smo jih spremljali v raziskavi in ji je uspelo najti delo, je to storila prek zaposlitvenih agencij. Ugotovili smo, da je to danes povsem običajen in prevladujoč način iskanja dela,« pravi raziskovalka. »Razmere, ko je bilo veliko nezaposlenih delavcev iz gradbenih podjetij, ki so šla v stečaj, so izkoristile razne agencije in posamezniki, ki so se začeli ukvarjati z napotitvami delavcev.« So pa migranti, kot opozarja Pistotnikova, v še posebej negotovem položaju; dokler si ne uredijo trajnega statusa v državi, v katero so prišli, jim grozi ilegalizacija, hkrati pa delo opravljajo v raznih prekarnih oblikah. »Pravzaprav so v še bolj prekarnem položaju, saj so ob tem odvisni tudi od viznega režima države, in s tem še dodatno izključeni in izkoriščani.«

Čeprav je delo prek agencij zakonsko regulirano in predvideva določeno enakopravnost redno zaposlenih delavcev in delavcev, zaposlenih prek agencij, praksa kaže, da pogosto ni tako. Ker gre za tripartitno razmerje, v katerega poleg delavca in delodajalca vstopa še posrednik, hkrati gre tudi za kratkotrajne pogodbe, pogosto menjavo delovnega mesta in spreminjanje pogojev dela, agencijsko delo otežuje uveljavljanje pravic iz zaposlitve. »Agencije služijo kot izredno uspešen mehanizem razbijanja delavske moči,« še opozarja Pistotnikova. Agencijsko delo tudi ne omogoča dodatnega usposabljanja, izobraževanja in napredovanja. Čeprav sicer lahko pomeni možnost zaposlitve in tako prinese izboljšanje položaja migrantskega delavca, pa se v praksi pogosto kaže kot veriženje kratkotrajnih pogodb in umanjkanje pridobivanja dodatnih delovnih izkušenj, zato se posameznik znajde ujet v trajno negotovo obliko agencijskega dela, iz katere ni izhoda, še opažajo avtorji raziskave Migracije in prekarnost.

Nove oblike izkoriščanja

Franci Zlatar in Zehra Gutić s Slovenske filantropije pravita, da se na humanitarno organizacijo po pomoč še vedno obračajo priseljenci, ki pridejo v Slovenijo iz ekonomskih razlogov, a da to ni več tako množično, kot je bilo še pred nekaj leti. Zlatar meni, da je to predvsem posledica gospodarske krize in propada večjih gradbenih podjetij. »Mnogi med njimi so se vrnili, tisti, ki so ostali, čakajo na poplačilo terjatev za opravljena dela, večina pa jih je delo poiskala v tujini, kjer so pogosto znani primeri nadaljnjega izkoriščanja,« opozarja vodja programa Migracije pri Slovenski filantropiji.

Kot pravi, opažajo tudi, da so migrantski delavci, ki so ostali v Sloveniji, pogosto prisiljeni tudi v delo na črno. »Izkoriščanje je še vedno razširjeno. Dokler so bili migrantski delavci zaposleni v gradbenih podjetjih in so bili nastanjeni v samskih domovih, je bilo to na nek način vidno. Tudi nevladne organizacije in aktivisti smo laže prišli v stik z njimi. Danes je veliko bolj skrito. Verjamem pa, da poteka na enak način kot prej, le da skrito, kar odpira možnosti za še nove oblike izkoriščanja.«