Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropska raziskava o znanju jezikov je razkrila, da je med željami in realnostjo na tem področju vrzel. Znanje jezika, ki se nam zdi solidno že, če znamo pokramljati s turistom, odstopa od znanja, ki se pokaže, ko je treba pisno komunicirati v poslovnem svetu. Se tujih jezikov le učimo ali se jih tudi naučimo?
V majhni državi, kot je Slovenija, znanje vsaj enega tujega jezika ni prednost, ampak nuja. V svetu, predvsem poslovnem, še vedno najbolj odpira vrata angleščina, ki je tudi v Sloveniji prvi tuji jezik. Predvsem mladi imajo znanje angleškega jezika za samoumevno, nekoliko več težav povzroča starejšim, ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje. Na drugem mestu je v Sloveniji nemščina, tretje mesto si enakovredno delijo italijanščina, španščina in francoščina.
Po zadnjih podatkih Statističnega urada (Surs) v Sloveniji 93 odstotkov ljudi, starih od 18 do 69 let, govori vsaj en tuji jezik, med njimi jih 15 odstotkov govori le enega, tretjina dva, skoraj polovica pa tri ali več. Teh zadnjih je kar 11 odstotnih točk več kakor leta 2007, ko so izvedli prvo anketo o izobraževanju odraslih.
Takrat smo se po številu oseb z znanjem tujih jezikov uvrstili v evropski vrh; pred nami so bile le Litva, Norveška, Švedska, Latvija in Slovaška. Ta podatek se zdi nekoliko pretiran, celo zavajajoč. Podrobnejši pogled pokaže, da je rezultate izboljšala generacija, ki se je v osnovni šoli še učila srbohrvaščino, ki danes velja za tuji jezik oziroma kar dva. Za angleščino in nemščino je danes torej že neobstoječa srbohrvaščina tretji najpogostejši tuji jezik, ki ga govorijo prebivalci Slovenije v starostni skupini 18–69 let. Najmanj odraslih v vseh treh starostnih skupinah govori francoski in ruski jezik, in sicer zato, ker francoščina in ruščina postopoma izginjata iz srednješolskih pa tudi iz gimnazijskih predmetnikov.
Več jezikov, več možnosti
Znanje tujih jezikov je povezano z doseženo izobrazbo, so že pred leti ugotavljali na andragoškem centru. Delež oseb z znanjem angleškega jezika se s starostjo naglo zmanjšuje. Pri nemščini je slika nekoliko drugačna; razlike med govorci po generacijah so manjše. Največ odraslih, ki govori nemško, ima srednješolsko izobrazbo, manj kot tretjina pa višjo oziroma visoko. Tudi italijanski, ruski in francoski jezik govorijo večinoma tisti s končano višjo- ali visokošolsko izobrazbo.
Vedno več podjetij išče priložnosti za širitev poslovanja v tujini in vse več tujih podjetij išče sodelavce zunaj svojih meja. Na zavodu za zaposlovanje je približno 40 odstotkov prostih delovnih mest, pri katerih je delodajalec izrecno navedel pogoj znanje tujega jezika. Ta delež se je od leta 2010 do konca letošnjega septembra povečal za sedem odstotkov.
Polona Romih, vodja svetovalk za kadre pri zaposlovalski agenciji Adecco, je povedala, da delodajalci od bodočih sodelavcev večinoma pričakujejo znanje angleščine. »Za kandidate s sedmo stopnjo izobrazbe je postala že skoraj obvezna. Povečujejo pa se tudi potrebe po drugih jezikih.« Sicer je pomembna prava kombinacija. »Znanje tujih jezikov v kombinaciji s tehnično izobrazbo in prodajnimi sposobnostmi je pri delodajalcih zelo zaželeno,« opaža Romihova.
Pri zaposlovanju v evropskih institucijah je zaželeno tudi znanje nemškega in francoskega jezika. V zadnjem času na zavodu za zaposlovanje opažajo povečanje zanimanja za učenje nemškega jezika, saj se tudi posamezniki, ki prej niso razmišljali o učenju tujega jezika, vedno pogosteje odločajo za ta korak, da bi si izboljšali zaposlitvene možnosti.
Po raziskavah Sursa je Slovenec, ki se dodatno izobražuje, v povprečju star od 25 do 34 let, visoko izobražen in zaposlen. Znanje si izpopolnjuje predvsem zaradi potreb dela, in to večinoma zunaj delovnega časa. Udeležencev nadaljnjega izobraževanja je bilo v šolskem letu 2012/13 skupaj 22.000 oziroma 15 odstotkov več kot leto prej. Največ jih je obiskovalo tečaje angleškega jezika. Kar tretjino več je bilo tudi učencev nemščine, za 125 odstotkov pa se je v tem šolskem letu povečalo število tečajnikov ruščine.
Izpopolnjevanje znanja
Obstaja veliko alternativnih metod učenja jezikov: samopoučevanje z avdionosilcev in iz učbenikov, hitrostna metoda pod hipnozo ali pa izmenjava znanj in dobrin po konceptu časovne banke – jaz tebe hindi, ti mene jidiš. A kljub temu ljudje najraje prihajajo po znanje v uveljavljene jezikovne šole in centre.
V Berlitzu, kjer sodelujejo izključno s tako imenovanimi native speakerji, ki poučujejo svoj materni jezik, sicer tudi ponujajo možnost študija na daljavo v spletni učilnici. Tak pouk poteka v živo po spletu z učiteljem, ki sedi na drugem koncu sveta. Virtualni center je po besedah Beatrice Šlamberger, področne direktorice jezikovne šole Berlitz v Sloveniji, precej zaseden, posebno za učenje eksotičnih jezikov, kot so turščina, poljščina, arabščina ... A največ zanimanja je še vedno za angleščino. In to kljub temu, da ima povprečen diplomant za sabo vsaj deset let učenja tega ne več tako tujega jezika. To število se z leti še veča, saj se otroci z angleščino seznanjajo že v vrtcu, od četrtega leta.
Bi potem lahko trdili, da se jezikov učimo, ne pa tudi naučimo? »Odvisno od izkušnje, ki jo ima človek v mladosti,« odgovarja Šlambergerjeva. »Pri klasični metodi poučevanja, ki jo izvajajo togi in strogi učitelji, motivacija za znanje jezika lahko hitro ugasne. Naši učenci, ki se odločajo za nadgradnjo učenja jezika, so v večini višje izobraženi in zdaj izpopolnjujejo svoje znanje na višji, poslovni ravni, da bi jezik lahko bolj samozavestno uporabljali v službi.«
Pri Berlitzu opažajo razliko v priljubljenosti določenega jezika po posameznih regijah. Tako je v njihovem centru za nemščino v zadnjem času opazno več zanimanja v Mariboru kot v Ljubljani – predvsem zaradi bližine Avstrije in tamkajšnjih priložnosti za delo.
Jezikovne šole so dober detektor za spremembe v gospodarstvu. Prihod ruskih vlagateljev in rusko govorečih gostov v turizmu je povečal povpraševanje po učenju ruskega jezika. Ne le pri podjetnikih, ampak tudi pri nekaterih posameznikih, ki imajo bržkone bolj konkretne namene z njim kot le prebirati Dostojevskega v izvirniku.
