Tiskane izdaje
»O zaposlitvi je treba razmišljati že veliko pred končanim študijem. Tako da ne prideš na trg delovne sile, kot bi prispel z dvema kovčkoma v Hamburg in gledal okrog, kaj zdaj, ampak da veš, kam greš,« primerja študentka Maja Zupančič, ki si tudi s pomočjo hitrih zmenkov z delodajalci utira pot za svoj »prostor pod soncem«, kot se je izrazila.
»Doma nimam nikogar, ki bi mi lahko pomagal do službe s pomočjo poznanstev, nobenega tehnika nimamo v sorodstvu,« pravi študentka ljubljanske fakultete za strojništvo in dodaja, da si je vsa počitniška dela, vključno s prvim pri 18 letih, uredila sama – tudi prek poznanstev, ki si jih je ustvarila sama. »Če na trgu nisi sam aktiven in nimaš zvez, moraš to mrežo začeti plesti sam, in to dovolj zgodaj,« se ne strinja s splošnim mnenjem (tudi na fakulteti), da delodajalci strojnike prosijo, da bi se zaposlili pri njih.
»Jasno mi je, da priložnost dobiš, če imaš izkušnje, nihče ne zaposli diplomanta, ki ne počne nič. Mislim, da je pri nas problem, da se nekdo pri 20 letih odloči, da bi šel prvič delat prek študentskega servisa in nima izkušnje zavrnitve. Ko se to zgodi, se ne znajdejo. Mislijo, da podjetja na delo vzamejo samo otroke svojih zaposlenih. Sprašujejo, kaj naj naredijo, ne vedo, kaj bi napisali v elektronsko sporočilo, če ne dobijo odgovora, ne pomislijo na to, da bi poklicali in se pozanimali, zakaj se je to zgodilo, ko predlagaš, naj to vendarle storijo, vprašajo, kaj naj rečejo ...,« pravi Maja Zupančič, ki ima na tem področju že precej izkušenj.
»Ugotoviš, da komunikacija s potencialnim delodajalcem ni nikakršen bavbav. Dokler nimaš stika z njim, si ga predstavljaš kot neko črno skrinjico. Potem pa vidiš, da so samo ljudje, ki potrebujejo delavca, in bi te samo radi spoznali, da vidijo, ali si ti pravi. Tudi njih skrbi, ali blefiraš, kaj, če nečesa v resnici ne znaš, mogoče si konfliktna oseba ... Ko ugotoviš, da imajo tudi oni svoje strahove, ti je lažje,« pojasnjuje študentka in dodaja, da je po tem spoznanju na razgovorih sproščena in tako bolj osredotočena na vsebino.
Kadrovika ne srečaš na vlaku
Ko se je prvič udeležila hitrih zmenkov, ni vedela, kaj hoče doseči, bili pa so dobra vaja, tudi glede treme. Letos je bilo drugače, imela je cilj spoznati potencialne delodajalce in se po možnosti tudi dogovoriti za delo – kar ji je tudi uspelo. Ta način spoznavanja kadrovikov ocenjuje za zelo dober z več vidikov: nabiraš izkušnje za razgovore, predvsem pa spoznavaš številne potencialne delodajalce in seveda oni tebe in tako gradiš mrežo.
»Ne vem, kako bi sicer prišla v stik s toliko kadroviki, saj se ne moreš z njimi srečati v dvigalu, niti na vlaku, ne obiskujemo istih dogodkov in tudi ne vem, zakaj bi se hoteli kar tako pogovarjati z mano,« razmišlja Maja in dodaja, da so tovrstna petminutna srečanja čisto dovolj za vzpostavitev prvega stika in kratko predstavitev, na podlagi tega pa podjetje lahko povabi na daljši razgovor.
»V podjetju imamo bazo potencialnih kandidatov za zaposlitev, ki nastaja na podlagi dogodkov, kot so hitri zmenki, in seveda na podlagi ponudb, ki nam jih pošiljajo posamezniki mimo razpisov. To je smiselno zaradi dinamičnosti zaposlovanja; ko se pojavi potreba, najprej pogledamo bazo in šele potem, če ne najdemo ustreznega kandidata, objavimo razpis za prosto delovno mesto,« je pojasnila Urška Čufer, kadrovica v Atlantic Grupi, in ta praksa je podobna v številnih podjetjih. Njene izkušnje s hitrimi zmenki so različne. Vidi se, da so udeleženci na dogodku, ki ga organizirajo Karierni centri Univerze v Ljubljani – teh se udeležuje tudi Maja – pripravljeni na to, da imajo delavnice.
Treba se je pripraviti
»Študenti se pozanimajo o podjetju, točno vedo zakaj so tam, medtem ko sem nad iskalci zaposlitve, ki se podobnega dogodka udeležijo v okviru kariernega sejma, razočarana; mogoče celo vsako leto bolj. Kandidati ne vedo niti k predstavniku katerega podjetja pristopijo, niti kaj jih zanima. Pridejo in vprašajo, kaj mi ponujamo. Seveda je pomembno, da se tudi podjetje predstavi, in odgovorimo na vprašanja, recimo glede izobraževanja, pogojev dela.
Ampak je pomembno, da se kandidat vsaj približno pripravi, ne pa, da niti imena podjetja ne pozna. Naše podjetje Atlantic Grupa je bilo že Adriatic in tudi Atlantis. Nekdo je mislil, da smo kopališče. To so res velike napake in mislim da si nekdo, ki aktivno išče službo dalj časa in je res že obupan, tega ne bi smel dovoliti,« navaja izkušnje s hitrimi zmenki Čuferjeva.
Na vprašanje, koliko jim sploh uspe spoznati kandidata v petih minutah, pravi, da je dovolj za prvi vtis o človekovem značaju, da dobijo informacijo, zakaj nekoga podjetje zanima, vidijo, ali se energijsko ujamejo ... »V življenjepisu sicer dobiš več informacij na primer glede izobrazbe, delovnih izkušenj, kompetenc. A tudi če kandidat vsem tem pogojem ustreza, ne koristi kaj dosti, če se potem izkaže, da ni energije, da se posameznik ne bi ujel v kulturo podjetja. V tem pogledu so hitri zmenki zelo uporabni,« pravi predstavnica Atlantic Grupe.
Zgrabiti ponujeno priložnost
Maja Dizdarević, koordinatorka kariernih centrov na Univerzi v Ljubljani, pojasnjuje, da za študente, ki se prijavijo na hite zmenke v njihovi organizaciji, organizirajo pripravo. »Vsi se morajo udeležiti izobraževalnih delavnic pred dogodkom. Študente tako pripravimo na razgovore z delodajalci, damo jim smernice za osebno predstavitev vključno s tem, da imajo s seboj na dogodku življenjepis in svojo vizitko, pogovorimo se tudi o osnovah bontona. Vse to, da bi razgovori tekli čim bolj gladko in da bi študentje lažje prepričali podjetja za kakšen daljši kasnejši razgovor,« pojasnjuje predstavnica kariernih centrov, kjer hitre zmenke organizirajo ravno naslednji teden (Elevator Pitch festival).
Študentka Maja pravi, da je tudi zaradi teh priprav šla na hitre zmenke bolj sproščeno, saj so se na delavnicah pripravljali tudi na nenavadna vprašanja, ki bi jih lahko zastavili potencialni delodajalci. Povedati je na primer morala, katera je njena najljubša žival in kdo je njen vzornik, iz česar, kot so pojasnili na delavnici, bi kadrovik bolje spoznal njeno osebnost. A kot poudarja Dizdarevićeva, to ne pomeni učenja pravilnih odgovorov na pamet. »Najbolj pomembno je, da so udeleženci pristni, da ne prodajajo floskul, saj le tako nastane prava simpatija, delodajalci hitro vidijo, ali kdo igra. Je pa dobro, da naprej vedo, kakšna vprašanja lahko pričakujejo, da jih ne presenetijo in vržejo iz tira.«
Namen hitrih zmenkov, ki jih organizirajo, ni predvsem iskanje dela, ampak vaja in ustvarjanje mreže. »Želimo, da se študenti že med študijem povezujejo z delodajalci, da ustvarjajo mrežo. Priložnosti za to imajo, damo jim možnost, da dobijo dodatna znanja in izkušnje, s katerimi bodo potencialnim delodajalcem bolj zanimivi, na njih pa je, ali jih bodo izkoristili,« pravi Maja Dizdarević in pripomni, da študentje pogosto pravijo, da je težko dobiti službo ali se povezati s podjetjem, ker ne vedo, kako se lotiti, navezati stik, če nimajo poznanstev. Tako jim pomagajo graditi mrežo poznanstev v podjetjih.
