Tiskane izdaje
Ljubljana − Med opaznejšimi ukrepi, ki jih napoveduje nova koalicija je uvedba odpravninskih skladov, ki bi bili namenjeni povečani socialni varnosti odpuščenih delavcev. Ideja o takih skladih ni niti nova niti slovenska iznajdba. Odpravninske sklade so kot skupno idejo predstavili sindikati in delodajalci že v času ekonomske rasti s predlogom, da bi za inicialni kapital poskrbeli socialni partnerji in vlada. Tudi v časih pred krizo vlade svojega deleža niso bile pripravljene prispevati in postavlja se vprašanje, kako bi za ta namen zbrala denar v sedanjih, precej težjih časih. To možnost ustanovitve skladov zaradi nasprotovanja delodajalcev postavlja v veliko negotovost.
Pri zagotavljanju varnosti delavcev, ki izgubijo delo, gre za dilemo, ali naj odpravnino tem delavcem zagotovi delodajalec, ki jih je odpustil, kot določa sedanja zakonska ureditev, ali naj se financira iz posebnega sklada kot v Avstriji. Po sedanji ureditvi je višina odpravnine vezana na dolžino delovne dobe delavca pri zadnjem delodajalcu, kar negativno vpliva na mobilnost delavcev. Po drugi strani pa bi ustanovitev sklada dodatno obremenila delodajalce, ki so že v težavah zaradi visokih stroškov dela. V sistemih, kjer so uvedli odpravninske sklade, plačilo odpravnine ne bremeni zadnjega delodajalca, ampak v ta sklad prispevajo vsi delodajalci, delavec pa sredstva na skladu ohrani tudi, če zamenja zaposlitev.
Iz dokumenta med drugim ni jasno, kako naj bi ti skladi delovali in kaj naj bi sploh bili, saj se mešata dva različna pojma. V eni od prejšnjih različic koalicijske pogodbe je bil govor o skladu za brezposelne, v naslednji različici pa o odpravninskem skladu in v nadaljevanju o skladu za brezposelne, kar pomeni, da bi bilo treba za začetek razčistiti osnovne pojme.
Negotove subvencije
Velikih možnosti za uspeh ne obeta niti obljuba subvencij za nove zaposlitve, predvsem nadgradnja jamstva za mlade, ki je v pogodbi posebej izpostavljeno. Ker država, tako kot celotna EU, ni sposobna generirati politike gospodarske rasti, se je zatekla k subvencijam, katerih rezultati so zelo kratkoročni. Poleg tega je strošek uvajanja takih sistemskih sprememb navadno velik, učinek pa relativno majhen. Država bi morala urediti predvsem sistem plačanih pripravništev in preprečiti izpodrivanje zaposlitev s študentskim delom in drugimi prekarnimi oblikami dela, meni Darja Senčur Peček z mariborske pravne fakultete.
Vse več različnih oblik dela
V novem koalicijskem sporazumu so povedne predvsem spregledane teme. Ena takšnih je jasna zaveza o tem, naj bodo vsi, ki opravljajo delo v podrejenem oziroma odvisnem razmerju, deležni delovnopravnega varstva. Eden od ključnih problemov je nadomeščanje delovnih razmerij z drugimi oblikami dela. Gre za navidezno samozaposlene osebe, ki so formalno registrirane kot samostojni podjetniki, za osebe, ki delo opravljajo prek študentskih napotnic ali na podlagi civilnih pogodb, ki jim ne dajejo nobenih socialnih pravic. V vseh teh primerih gre za prikrita delovna razmerja, ljudje, ki ta dela opravljajo, pa niso deležni niti minimalnih pravic.
Koalicijska pogodba govori tudi o uvedbi zakona o malem delu za mlade in o zakonu o malem delu za upokojence, za katere je to že urejeno v zakonu o trgu dela. Mladi potrebujejo zakon o študentskem delu, malo delo za mlade pa hitro lahko privede do še dodatnega zmanjševanja del za nedoločen čas. Ena od pasti bi lahko bila tudi nelojalna konkurenca.
Podobna nevarnost obstaja v primeru obdavčitev različnih oblik dela in težnja, da se dodajajo nove oblike dela, ki zmanjšujejo verjetnost, da bi mladi dobili delo za nedoločen čas. Pred kratkim je bil objavljen podatek, da imamo v Sloveniji 22 različnih oblik dela. Ustrezna obdavčitev bi lahko pripomogla k temu, da se zmanjša nadomeščanje delovnih razmerij z drugimi oblikami dela, kar ne bo dovolj, saj razlogi za nadomeščanje niso le izogibanje davčnim obveznostim, ampak tudi manjše varstvo za osebe, ki opravljajo delo.
Sindikati s seznama prezrtih tem opozarjajo na potrebo po urejanju zakonodaje iz varstva in zdravja pri delu, ki bi omogočala, da odkrivamo in obvladujemo poklicne bolezni. Poveden je podatek, da leta 2013 v Sloveniji niso odkrili niti ene poklicne bolezni.
☞Delov sklep
Številne ideje s področja trga dela bodo težko uresničljive in bodo verjetno ostale le mrtva črka na papirju. Ena takih je ustanovitev odpravninskih skladov, za katere bi del sredstev morala prispevati tudi država. Ključno vprašanje pri spodbujanju zaposlovanja je preusmerjanje pozornosti od izrazitega poudarjanja konkurenčnosti k ekonomiki povpraševanja. Večjega zaposlovanja dolgoročno ne bomo dosegli s subvencijami, ki so kratkega veka, ampak s spodbujanjem gospodarske rasti.
Veliko problemov trga dela – pomanjkanje zakonodaje pri varnosti pri delu in poklicnem zavarovanju − je Cerarjeva ekipa že v startu prezrla, kar pomeni, da se nova vlada, tako kot dosedanje, z njimi ne bo resneje ukvarjala.
