Najstniki imajo največ težav z bralnim razumevanjem

Evropejci se zavedajo pomena znanja tujih jezikov, šolski sistemi drugi tuji jezik ponujajo kot izbirno vsebino.

Objavljeno
23. oktober 2014 19.40
Tina Lešničar, Ljubljana
Tina Lešničar, Ljubljana
Preizkus znanja, ki ga je opravila evropska komisija in v katerem so sodelovali najstniki iz 14 evropskih držav, je pokazal, da ima dobro znanje prvega tujega jezika samo 42 odstotkov najstnikov, drugega pa samo 25 odstotkov. Slovenskim devetošolcem povzroča težave predvsem bralno razumevanje.

Rezultati evropske raziskave o jezikovnih kompetencah (European Survey on Language Competences – ESLC 2011) – v Sloveniji jo je izvajal Pedagoški inštitut – so pokazali, da slovenski devetošolci v znanju angleščine in nemščine pri slušnem razumevanju in pisnem sporočanju dosegajo nadpovprečne rezultate v primerjavi z učenci iz 16 evropskih držav, ki so sodelovale v raziskavi. Kljub temu jih kar 41 odstotkov pri bralnem razumevanju v angleščini ne dosega pričakovanih rezultatov, ki so postavljeni v naših veljavnih učnih načrtih. Precej nizki rezultati pri bralnem razumevanju so se pokazali tudi pri študiji Pisa (Programme for International Student Assessment, OECD).

Čeprav je raziskava Eurobarometra pokazala, da skoraj devet od desetih državljanov EU meni, da je znanje tujih jezikov zelo uporabno, in 98 odstotkov vprašanih trdi, da bo koristilo prihodnosti njihovih otrok, je učenje drugega tujega jezika v državah EU27 ponavadi izbirno. Učenje vsaj enega tujega jezika v osnovni šoli je obvezno v vseh državah, razen na Irskem.

Največ tujih jezikov se učijo luksemburški šolarji

Tudi naši poslanci so lani izglasovali, da drugi tuji jezik v devetletki ni obvezen. S šolskim letom 2014/15 je zakon začel veljati – šolarji se bodo prvi tuji jezik morali učiti od drugega do devetega razreda, za učenje drugega tujega jezika pa se bodo v drugi in tretji triadi lahko odločili sami. Slovenski osnovnošolci se tako učijo povprečno 1,4 tujega jezika, kar je še vedno blizu evropskega povprečja, ki ga dviguje Luksemburg z 2,5 tujega jezika na osnovnošolca. Več kot dveh tujih jezikov se učijo še osnovnošolci na Finskem, Malti in Nizozemskem. Slovenski dijaki se učijo povprečno 1,6 tujega jezika, kar nas v Evropski uniji skupaj s Švedsko, Poljsko, Latvijo in Bolgarijo uvršča na osmo mesto.

Evropska komisija z novim programom Erasmus za vse želi pospešiti učenje jezikov. Financiranje jezikovnih tečajev za posameznike, ki želijo študirati, se usposabljati ali opravljati prostovoljno delo v tujini, je od leta 2012 tudi eden od njenih šestih prednostnih ciljev.